Jedro

Predlogu se ugodi in se dopusti revizija prve toženke glede vprašanja alli je sodišče druge stopnje res dejstva iz tožnikove izpovedi upoštevalo kot njegovo trditveno podlago in spremenilo ugotovitve glede dejanskega stanja brez obravnave, ter s tem kršilo pravico toženke do izjave in ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo pri odločitvi o odgovornosti tožene stranke in soprispevku tožnika.

Izrek

Predlogu se ugodi in se dopusti revizija prve toženke glede vprašanj: „Ali je sodišče druge stopnje res dejstva iz tožnikove izpovedi upoštevalo kot njegovo trditveno podlago in spremenilo ugotovitve glede dejanskega stanja brez obravnave, ter s tem kršilo pravico toženke do izjave in ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo pri odločitvi o odgovornosti tožene stranke in soprispevku tožnika?“

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za plačilo odškodnine za škodo, ki jo je kot policist utrpel pri padcu s službenim kolesom. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika ugodilo in je sodbo sodišča prve stopnje v odločitvi o temelju odškodninske odgovornosti spremenilo tako, da je izdalo vmesno sodbo, s katero je ugotovilo polno odškodninsko odgovornost tožene stranke, odločitev o stroških v sodbi sodišča prve stopnje pa je razveljavilo.

2. Prva toženka je v skladu s 367.b členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 do 12/2010, v nadaljevanju ZPP) podala predlog za dopustitev revizije zoper odločbo sodišča druge stopnje. Navaja, da v obravnavanem primeru odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, prav tako pa obstoji možnost, da se bo nadaljnja sodna praksa izoblikovala na podlagi nepravilne odločitve višjega sodišča, kar ne bo več zagotavljalo pravne varnosti. V predlogu najprej poudarja, da tožnik v trditveni podlagi ni navedel dovolj trditev glede nedopustnosti ravnanja tožene stranke, z zaslišanjem tožnika pa ni dopustno dopolnjevati pomanjkljive trditvene podlage (primerjaj z odločbo Ustavnega sodišča RS Up-1698/08 z dne 26. 11. 2009 v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 755/2005). Predlagateljica zato meni, da je odločitev sodišča druge stopnje v nasprotju z zasnovo pravdnega postopka, v katerem morajo stranke dejstva, na katere opirajo svoje zahtevke, dokazati oziroma predlagati dokaze zanje (7., 212. člen ZPP). Predlagateljica tudi opozarja, da je sodišče druge stopnje spremenilo ugotovljena dejstva v zvezi s tem, ali je druga toženka tožniku zagotovila primerno obutev ali ne. Opozarja, da je sodišče druge stopnje odločbo spremenilo, sklicujoč se na drugačno uporabo materialnega prava zato, da je sodbo samo spremenilo brez razpisa pritožbene obravnave. Prva toženka tudi opozarja, da je napačno stališče sodišča druge stopnje, da bi morala že v trditveni podlagi v zvezi z ugovorom soprispevka tožnika zatrjevati nedopustnost tožnikovega ravnanja oziroma njegovo neustreznost glede na predpisana policijska pooblastila, kar izhaja tudi iz nadaljnje obrazložitve sodišča, ko navede, da je dovolj neskrbno ravnanje tožnika. Opozarja, da tudi iz sodne prakse izhaja, da za trditveno podlago glede tega ugovora zadostuje očitek nepazljivosti (odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 328/93, II Ips 187/96, VIII Ips 173/2005 in II Ips 91/2001).

3. Predlog je utemeljen.

4. Revizijsko sodišče je ocenilo, da je od odločitve Vrhovnega sodišča v tem primeru mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse. Zato je predlogu ugodilo in je revizijo v navedenem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).