Jedro

Čeprav gre za isti tožbeni predlog, ta temelji na treh različnih dejanskih in pravnih podlagah, kar skladno s teorijo substanciranja pomeni, da gre v tem primeru dejansko za tri zahtevke. Ker se v predlogu postavljena vprašanja nanašajo le na odločitev sodišča o zavrnitvi zahtevka za razveljavitev oporoke zaradi pomanjkanja oporočne sposobnosti, glede primarnih zahtevkov prav tako ni mogoče uporabiti petega odstavka 367. člena ZPP.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnika (vnuka zapustnice R. L.) sta primarno zahtevala razveljavitev oporoke zaradi pomanjkanja oporočne sposobnosti zapustnice, njene zmote in zaradi groženj zapustnici pri podpisu oporoke, podredno pa sta zahtevala ugotovitev neveljavnosti oporoke zaradi neupoštevanja obličnostnih zahtev pri sestavi oporoke. Zahtevala sta tudi vračunanje daril v dedni delež toženke (hči zapustnice).

2. Sodišče prve stopnje je z delno sodbo zavrnilo primarni zahtevek za razveljavitev oporoke in podredni zahtevek za ugotovitev neveljavnosti oporoke.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Predlog za dopustitev revizije vlaga tožeča stranka. Predlaga, da se revizija dopusti glede vprašanj, ki se nanašajo na odločitev o zavrnitvi zahtevka za razveljavitev oporoke zaradi pomanjkanja oporočne sposobnosti ter glede vprašanj, ki se nanašajo na zavrnitev podrejenega zahtevka za ugotovitev neveljavnosti oporoke.

5. Predlog ni dovoljen.

6. Revizijo je mogoče dopustiti, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 2.000,00 EUR in če ne presega 40.000,00 EUR (drugi in četrti odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. Če tožeča stranka v tožbi uveljavlja več zahtevkov, ki imajo različno podlago, mora biti v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP vrednost spornega predmeta navedena za vsak zahtevek posebej in ne za vse zahtevke skupaj. Če je v takem primeru navedena le ena vrednost spornega predmeta, gre za tako imenovano nediferencirano vrednost spornega predmeta, ki ima po ustaljenem stališču tega sodišča enake posledice kot popoln izostanek njene navedbe - to je nedovoljenost predloga za dopustitev revizije. Izjema pa velja za situacijo, ko je odločitev o reviziji odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna za vse navedene zahtevke, ali če so posamezni zahtevki med seboj tako povezani, da je odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku. V takem primeru se ne glede na drugi odstavek 41. člena ZPP vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ugotovi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov teh zahtevkov, ki so še sporni (peti odstavek 367. člena ZPP).

7. Tožnika sta v tožbi (kot izhaja iz uvoda prvostopenjske sodbe) navedla eno vrednost spornega predmeta (78.000 EUR), v predlogu za dopustitev revizije pa sta sporno vrednost opredelila z 20.000 EUR. Predlagata, da se revizija dopusti glede vprašanj, ki se nanašajo tako na zavrnitev primarnega (razveljavitev oporoke) kot na zavrnitev podrednega zahtevka (ugotovitev neveljavnosti oporoke). Ker vprašanja, ki jih tožnika izpostavljata v predlogu, niso skupna za oba zahtevka in tako ne pride v poštev peti odstavek 367. člena ZPP, je treba v konkretnem primeru uporabiti drugi odstavek 41. člena ZPP. V primeru, ko stranka za primarni in podrejeni zahtevek navede eno vrednost spornega predmeta, se ta vrednost nanaša samo na primarni zahtevek. Vrhovno sodišče je zato predlog za dopustitev revizije glede odločitve o podrednem zahtevku na ugotovitev neveljavnosti oporoke zavrglo (četrti odstavek 367. člena ZPP).

8. V predlogu označena vrednost spornega predmeta (20.000 EUR) se torej nanaša samo na primarni zahtevek za razveljavitev oporoke. Po presoji Vrhovnega sodišča predlog tudi v tem delu ni dovoljen. Tožnika zahtevata razveljavitev oporoke na treh različnih podlagah, in sicer zaradi pomanjkljive oporočne sposobnosti zapustnice, njene zmote in grožnje. Čeprav gre za isti tožbeni predlog, ta temelji na treh različnih dejanskih in pravnih podlagah, kar skladno s teorijo substanciranja pomeni, da gre v tem primeru dejansko za tri zahtevke. Ker se v predlogu postavljena vprašanja nanašajo le na odločitev sodišča o zavrnitvi zahtevka za razveljavitev oporoke zaradi pomanjkanja oporočne sposobnosti, glede primarnih zahtevkov prav tako ni mogoče uporabiti petega odstavka 367. člena ZPP. V konkretnem primeru je torej za določitev vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe glede odločitve o primarnem zahtevku treba uporabiti drugi odstavek 41. člena ZPP. Ker gre za tri zahtevke, bi tožnika morala navesti vrednost spornega predmeta za vsak zahtevek posebej. Ker vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe zaradi nediferenciranosti ni mogoče ugotoviti, prav tako pa ni mogoče uporabiti petega odstavka 367. člena ZPP, je Vrhovno sodišče na podlagi četrtega odstavka 367. člena ZPP predlog za dopustitev revizije zavrglo tudi glede primarnega zahtevka.