Jedro

Pooblaščenec, ki ima pravniški državni izpit, ni upravičen vložiti za stranko, ki jo zastopa, izredno pravno sredstvo. Samo odvetnik je lahko pooblaščenec v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi (tretji odstavek 86. člena ZPP). To velja tako za revizijo, kot za predlog za obnovo postopka. S potrdilom o opravljenem izpitu pooblaščenec ni izkazal statusa odvetnika, ki ga edini upravičuje, da kot pooblaščenec zastopa stranko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep senata prve stopnje.

Obrazložitev

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sklepom opr. št. II Ips 452/2001 z dne 4.7.2002 zavrglo predloga tožeče stranke za obnovo postopka z dne 27.12.2001 in z dne 26.6.2002. Prvi predlog je zavrglo kot nedovoljen. Ta predlog je vložil pooblaščenec F. M., univ. dipl. prav., ki je sicer opravil pravniški državni izpit, ni pa odvetnik. Po tretjem odstavku 86. člena ZPP je lahko pooblaščenec v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi le odvetnik. Drugi predlog, ki ga je vložil odvetnik dr. S. M., je zavrglo kot prepozen.

Proti navedenemu sklepu vlaga tožeča stranka pritožbo. Predlaga, naj pritožbeni organ "ugodi pritožbi, tako da ugodi tožbenemu zahtevku v besedilu, ki je bil zavrnjen s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 5.6.2001 opr. št. IV P 1281/2001, oz. podrejeno, da to sodbo in sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 3.7.2001 opr. št. II Cp 1132/2001 razveljavi in vrne zadevo Okrajnemu sodišču v Ljubljani v ponovno obravnavo in razsojo." Navaja, da izpodbijani sklep nima pravnega pouka. Zaradi jasnosti ponavlja razloge, zaradi katerih je sodišče zavrglo oba predloga za obnovo postopka. V zvezi z zavrženjem predloga pooblaščenca F. M. univ. dipl. prav. navaja, da je potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu nov dokaz v smislu 10. točke 394.člena Zakona o pravdnem postopku. Nasprotuje sklicevanju na pravno mnenje, sprejeto na občni seji Vrhovnega sodišča, ker na ta način ni mogoče spreminjati zakona. Meni, da bi sodišče moralo postopati po 81. členu Zakona o pravdnem postopku. V zvezi z zavrženjem drugega predloga, ki ga je vložil odvetnik dr. S. M., pa navaja, da je bil obnovitveni predlog vložen pravočasno, dne 27.12.2001. Bistvo tega predloga je bilo v trditvi, da je sodišče opustilo svojo dolžnost, da na pomanjkljivosti v zastopanju opozori stranko in ji da rok za njihovo odpravo. Odvetnik dr. M. pa se je v svojem predlogu strinjal s temi navedbami.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila (344. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

Pritožba ni utemeljena.

Senat Vrhovnega sodišča je odločal o obeh predlogih za obnovo postopka na prvi stopnji. Zoper sklep sodišča prve stopnje je dovoljena pritožba, če ni izrečno izključena (prvi odstavek 363. člena ZPP). V obnovitvenem postopku ni posebne pritožbe zoper sklep, s katerim je obnova dovoljena (četrti odstavek 400. člena ZPP). Zoper sklep, s katerim je predlog za obnovo postopka zavrnjen ali zavržen, pa je pritožba dovoljena. Ker je v obravnavani zadevi odločal senat Vrhovnega sodišča, odloča o pritožbi senat sedmih sodnikov (drugi odstavek 107. člena Zakona o sodiščih). Pravica do pritožbe bi morala biti navedena v pravnem pouku (6. odstavek 324. člena ZPP v zvezi 332. členom ZPP). Vendar v obravnavanem primeru izostanek pravnega pouka ne pomeni bistvene kršitve določb ZPP, ker to na pravilnost odločitve ni vplivalo, tožeča stranka pa je pritožbo pravočasno vložila in torej za pravico do pritožbe ni bila prikrajšana.

Pritožbeni predlog ne ustreza vsebini pritožbe. Pritožba je vložena zoper sklep, s katerim je predlog za obnovo postopka zavržen. Predmet presoje v pritožbenem postopku je pravilnost odločitve o dovoljenosti in pravočasnosti predloga za obnovo, ne pa odločitve o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Vendar pritožbeni senat ni vezan na pritožbeni predlog in je zato zaradi varovanja koristi pritožiteljev obravnaval pritožbo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi ter opravil preizkus po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP.

V zvezi s predlogom za obnovo z dne 27.12.2001 sodišče ugotavlja, da spričevalo o strokovnem izpitu ni dokaz, s katerim bi tožeča stranka lahko dosegla obnovo postopka na podlagi 10. točke 394. člena ZPP. Na podlagi tega dokaza namreč ne bi mogla biti izdana za tožečo stranko ugodnejša odločba, kajti dejstvo, da je pooblaščenec tožeče stranke F. M., univ. dipl. prav. opravil strokovni izpit, ki je enakovreden pravniškemu državnemu izpitu, ne pomeni, da je bil upravičen vložiti za stranko, ki jo zastopa, izredno pravno sredstvo. Samo odvetnik je lahko pooblaščenec v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi (tretji odstavek 86. člena ZPP). To velja tako za revizijo, kot za predlog za obnovo postopka. S potrdilom o opravljenem izpitu pooblaščenec ni izkazal statusa odvetnika, ki ga edini upravičuje, da kot pooblaščenec zastopa stranko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi.

Tožeča stranka se sklicuje na 81. člen ZPP in meni, da bi na podlagi te določbe sodišče moralo dati tožeči stranki rok za odpravo pomanjkljivosti v zastopanju. Vendar 81. člen ZPP ne govori o tem. Nanaša se na pomanjkljivosti pri tistem, ki nastopa kot stranka in na njenega zakonitega zastopnika. Pooblaščenec tožeče stranke ni niti sam stranka, niti ni zakoniti zastopnik nobene od tožečih strank. Zato sodišče ni imelo nobenih dolžnosti nasproti njemu na podlagi 81. člena ZPP.

V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi morajo stranke poskrbeti, da so izkazane vse zahtevane predpostavke za dovoljenost tistega pravnega sredstva, ki ga vlagajo. Na tem temelji pravno mnenje, sprejeto na občni seji Vrhovnega sodišča dne 26.6.2002. To mnenje ne spreminja zakona, temveč le razlaga tretji in četrti odstavek 86. člena, drugi odstavek 374. člena in 377. člen ZPP. Pravna mnenja, sprejeta na občni seji Vrhovnega sodišča, so za senate tega sodišča obvezna (drugi odstavek 110. člena Zakona o sodiščih).

Predlog za obnovo postopka z dne 27.12.2001 je bil pravočasen. Ta predlog je sodišče zavrglo, ker ni bil dovoljen. Odvetnik pa je predlog za obnovo postopka vložil šele 26.6.2002, s čimer je bil očitno prekoračen trideset-dnevni rok iz 6. točke prvega odstavka 396. člena ZPP. Zato je bil ta predlog pravilno zavržen kot prepozen.

Glede na navedeno je izpodbijani sklep pravilen. Pritožba ni utemeljena. Razlogi, na katere pazi pritožbeni senat po uradni dolžnosti, niso podani (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbeni senat pritožbo tožeče stranke zavrnil kot neutemeljeno (353. člen ZPP).