Jedro

Tako kot revizija, je tudi obnova postopka izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče vložiti potem, ko je bila že izčrpana pravica iz 25. člena URS, in je postala odločba že pravnomočna. Ker je v tretjem odstavku 86. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99) določeno, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka lahko opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, pooblaščeni F. M., univ. dipl. prav., pa te lastnosti nima, ne more zastopati tožeče stranke. V četrtem odstavku 86. člena ZPP je sicer navedena izjema, ki omogoča, da pravdna stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi nastopa brez pooblaščenca, če ima opravljen pravniški državni izpit, toda konkretni primer ne spada med navedeno izjemo. V danem primeru se ne zatrjuje, da ima tožeča stranka opravljen pravniški državni izpit, in po pravnem mnenju, ki ga je sprejelo Vrhovno sodišče Republike Slovenije na občni seji dne 26. junija 2002 sodišče zavrže revizijo, ki jo je vložila stranka sama, če ni najpozneje v njej izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. V danem primeru se zatrjuje, da ima opravljen pravniški državni izpit pooblaščenec tožeče stranke, kar pa ni merodajno, ker ne opravlja odvetništva po 1. členu Zakona o odvetništvu (ZOdv, Ur. l. RS, št. 24/96-24/2000).

Izrek

Predloga za obnovo postopka z dne 27.12.2001 in z dne 26.06.2002 se zavržeta.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala objavo odgovora ali popravka, kot je naveden v izreku sodbe. Po pritožbi tožeče stranke je sodišče druge stopnje le-to zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo. Sledila je revizija, ki jo je za tožečo stranko vložil in podpisal pooblaščenec F. M., univ. dipl. prav., ki ni odvetnik, zato je revizijsko sodišče revizijo zavrglo.

Dne 27.12.2001 je pooblaščenec tožeče stranke F. M., univ. dipl. prav., vložil predlog za obnovo postopka. Predlaga, naj sodišče dovoli obnovo postopka in ugodi reviziji tožeče stranke. Navaja, da je po tretjem in četrtem odstavku 86. člena ZPP lahko pooblaščenec, ki nastopa pred vrhovnim sodiščem namesto odvetnika, tudi oseba, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Sklicuje se tudi na prvi in tretji odstavek 81. člena ZPP, po katerem mora sodišče skušati odpraviti pomanjkljivost glede zastopanja. Pojasnjuje, da je bil pooblaščenec v času od maja 1946 do maja 1976 sodnik in da je zato moral imeti opravljen pravniški državni izpit, ter prilaga fotokopijo spričevala z dne 12.02.1953. Po njegovem je predložitev tega dokumenta razlog za obnovo revizijskega postopka po 10. točki 394. člena ZPP.

Pooblaščenec tožeče stranke je predlagal tudi izločitev poročevalke vrhovne sodnice ..., toda predlog je bil s sklepom pod opr. št. Su 29/2002-20 dne 17.05.2002 zavrnjen.

Dne 26.06.2002 je vložil predlog za obnovo revizijskega postopka za tožečo stranko dr. S. M., odvetnik v Ljubljani. V njem navaja, da se strinja z navedbami pooblaščenca F. M., univ. dipl. prav., z opravljenim pravniškim državnim izpitom, ki jih je podal v predlogu za obnovo revizijskega postopka. Tudi sam meni, da bi moralo sodišče po 81. členu ZPP, če ugotovi, da tisti ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka, pa se da ta pomanjkljivost odpraviti, zahtevati od tožeče stranke, naj popravi v tožbi, kar je treba, ali ukrene kaj drugega, da se postopek nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka. Sodišče lahko da rok stranki za odpravo pomanjkljivosti. Šele če brez uspeha preteče dani rok, sodišče zavrže tožbo. Praktično isto določilo, da sodišče zahteva od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti, in mu da pri tem rok za popravo ali dopolnitev, vsebuje 108. člen ZPP. Čeprav se strinja s tem, da sme pravdno stranko v postopku za obnovo postopka zastopati le odvetnik, meni, da je z zadnjo vlogo ta pomanjkljivost odpravljena, zato pričakuje vsebinsko odločitev o zadevi, ki teče že poldrugo leto.

Predlog za obnovo postopka, ki ga je 27.12.2001 vložil pooblaščeni F. M., univ. dipl. prav., ni dovoljen. Tako kot revizija, je tudi obnova postopka izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče vložiti potem, ko je bila že izčrpana pravica iz 25. člena Ustave Republike Slovenije (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I, z ustavnima zakonoma, Ur. l. RS, št. 42/97 in 66/2000) in je postala odločba že pravnomočna. Ker je v tretjem odstavku 86. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99) določeno, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka lahko opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, pooblaščeni F. M., univ. dipl. prav., pa te lastnosti nima, ne more zastopati tožeče stranke. V četrtem odstavku 86. člena ZPP je sicer navedena izjema, ki omogoča, da pravdna stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi nastopa brez pooblaščenca, če ima opravljen pravniški državni izpit, toda konkretni primer ne spada med navedeno izjemo. V danem primeru se ne zatrjuje, da ima tožeča stanka opravljen pravniški državni izpit, in po pravnem mnenju, ki ga je sprejelo Vrhovno sodišče Republike Slovenije na občni seji dne 26. junija 2002 sodišče zavrže revizijo, ki jo je vložila stranka sama, če ni najpozneje v njej izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. V danem primeru se zatrjuje, da ima opravljen pravniški državni izpit pooblaščenec tožeče stranke, kar pa ni merodajno, ker ne opravlja odvetništva po 1. členu Zakona o odvetništvu (ZOdv, Ur. l. RS, št. 18/93 - 24/2001). Zato je sodišče po prvem odstavku 91. člena ZPP zavrglo to nedovoljeno vloženo pravno sredstvo.

Predlog za obnovo postopka, ki ga je za tožečo stranko vložil odvetnik dne 26.06.2002, pa je prepozen. Iz njegove vsebine izhaja, da se strinja z navedbami, ki jih je zapisal F. M., dipl. univ. prav. z opravljenim pravniškim državnim izpitom, v svojem predlogu za obnovo revizijskega postopka, torej naj bi uveljavljal obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena ZPP. Toda dejstva, da je revizijo vložil pooblaščenec, ki nima ustrezne lastnosti, ni mogoče sanirati. Tu ne gre za nova dejstva in možnost predložitve dokazov, na podlagi katerih bi bila lahko izdana za tožečo stranko ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva znana že v času, ko je sodišče odločalo o reviziji. Polega tega je za obnovo postopka določen prekluzivni rok. Prekluzivni rok za vložitev pravnih sredstev je načeloma sicer poseg v pravico stranke do sodnega varstva in v pravico, da se izjavi (22. in 23. člen URS), saj sodišče vloge ali dopolnitve vloge ne obravnava vsebinsko. Kljub temu je določitev roka ustavno dopustna, ker zagotavlja jasnost in gotovost v medsebojnih pravnih razmerjih strank in učinkovitost sodnega varstva v celoti (23. člen URS). To velja še posebej za izredna pravna sredstva, v primeru tožene stranke pa dejanske okoliščine pokažejo, da je bil daleč prekoračen rok iz 396. člena ZPP, po katerem se predlog za obnovo postopka lahko vloži v tridesetih dneh in sicer v primeru iz 10. točke 394. člena zakona od dneva, ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva oziroma nova dokazila. Že samo dejstvo, da je tožeča stranka navajala nove podatke in dokazila v zvezi s pravniškim državnim izpitom pooblaščenca tožeče stranke v vlogi dne 27.12.2001, logično kaže na to, da je do 26.06.2002, ko je predlagal obnovo postopka dr. S. M., odvetnik v Ljubljani, preteklo precej več časa kot trideset dni. Ker je torej odvetnikova vloga prepozna, jo je sodišče zavrglo po 398. členu ZPP.