Jedro

Tudi v predlogu za dopustitev revizije je stranka vezana na dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane sodbe.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bil zavrnjen tožnikov tožbeni zahtevek za odpravo dokončne odločbe tožene stranke z dne 8. 7. 2011. Z navedeno odločbo je tožena stranka ugotovila, da tožnik v obdobju od 1. 8. 1995 do 30. 11. 2010 ni bil upravičen do izplačila dodatka k tuji pokojnini v višini osnove za njegovo odmero in je prejeto preplačilo dodatka za čas od 4. 5. 2008 do 30. 11. 2010 v znesku 18.154,70 EUR dolžan vrniti v roku 12 mesecev. Ugotovilo je, da je bila tožniku z odločbo tožene stranke z dne 9. 6. 1993 priznana pravica do dodatka k pokojnini iz tujine po Zakonu o zagotavljanju pravice do socialne varnostni slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ (v nadaljevanju ZZSV), in sicer v višini celotne osnove za odmero dodatka, ker mu takrat nosilec pokojninskega zavarovanja iz Srbije starostne pokojnine, priznane že 7. 8. 1991, ni izplačeval. S potrdilom nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja Srbije z dne 14. 3. 2011 pa je bila tožena stranka obveščena, da je le-ta od 1. 8. 1995 dalje tožniku dejansko izplačeval pokojnino, kar je v postopku pred sodiščem tožnik priznal, o tem pa tožnik tožene stranke kljub izrecni zavezi v izjavi, priloženi vlogi za priznanje pravice do dodatka k srbski pokojnini, ni obveščal. Pri tem se je sodišče sklicevalo tako na določbe ZZSV (člen 4/2), po katerih je upravičenec dolžan po naknadnem prejemu pokojnine s strani tujega nosilca zavarovanja povrniti zavodu (toženi stranki) znesek pokojnine, ki mu je bila nakazana za isto obdobje, in na določbe 275. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1), na podlagi katerih mora oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan znesek, do katerega ni bila upravičena, vrniti prejeti znesek v skladu z določbami Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), za odločanje o tem povračilu pa pooblašča toženo stranko. Hkrati je sodišče presodilo, da je tožena stranka pri izdaji izpodbijane dokončne odločbe pravilno upoštevala tožnikov ugovor zastaranja, tako da je vztrajal le pri vračilu zneska, ki je bil tožniku neutemeljeno izplačan v zadnjih treh letih pred vročitvijo odločbe prve stopnje, s katero je bil tožnik pozvan k vrnitvi neupravičenih izplačil, glede na triletni zastaralni rok iz 347. člena OZ, to je od 4. 5. 2008 dalje.

2. Tožnik predlaga, da se zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje dopusti revizija glede naslednjih pravnih vprašanj: - ali in na kak način mora sodišče pri odločitvi o vračilu preveč izplačanih zneskov po določbah 275. člena ZPIZ-1 upoštevati tudi pravila o vračanju neupravičeno pridobljenega ter kdo nosi trditveno in dokazno breme v zvezi z uveljavljanjem obogatitvenega zahtevka s strani tožene stranke; - ali je tožena stranka upravičena zahtevati vrnitev zneskov po tem, ko je prejela obvestilo tujega nosilca zavarovanja in ji je torej moralo biti jasno, da razlike v dodatku ni bila dolžna plačevati; - ali izdaja oziroma vročitev odločbe tožene stranke predstavlja dejanje, ki bi pretrgalo zastaranje v smislu določb OZ.

Pri tem je tožnik navajal, da tožena stranka ni dokazala, da bi bil obogaten brez pravne podlage oziroma da je nekaj prejel ne glede na podlago, ki je kasneje odpadla, dosedanja sodna praksa pa tudi ne odgovarja na vprašanje, kako je na podlagi določb 275. člena ZPIZ-1 v tej zvezi potrebno upoštevati določbe OZ. Hkrati sodišče ni upoštevalo, da je tožena stranka tožniku izplačevala nezmanjšan dodatek tudi po tem, ko je bila s strani tujega nosilca zavarovanja obveščena o njegovih izplačilih, tako da so vsi zneski po 1. 4. 2010 bili plačani ob tej vednosti tožene stranke in tudi zato tožena stranka vračila teh zneskov ni upravičena zahtevati. Po tožnikovem mnenju vročitev odločbe tožene stranke o dolžnosti vračila domnevno neupravičenih zneskov, izdane na podlagi 275. člena ZPIZ-1, ne more pretrgati zastaranja, saj se le-to lahko pretrga le z vložitvijo tožbe ali z drugim upnikovim ravnanjem pred sodiščem oziroma drugim pristojnim organom, ne pa z izdajo lastne odločbe tožene stranke, torej upnika. Odločba, ki je bila vročena tožniku, je lahko predstavljala le poziv k plačilu dolgovanega zneska, ki ne more pretrgati zastaranja.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Tožnikov predlog za dopustitev revizije se nanaša zgolj na odločitev sodišča v zvezi z vrnitvijo denarnega zneska 18.154,70 EUR.

5. Navedba, da je sodišče neutemeljeno soglašalo z vrnitvijo zneskov, ki jih je tožniku izplačala tožena stranka šele po tem, ko je bila s strani srbskega nosilca zavarovanja (s 1. 4. 2010) obveščena o izplačevanju pokojnine z njegove strani, predpostavlja drugačno dejansko stanje od stanja, kot ga je ugotovilo sodišče in na podlagi katerega je izdalo izpodbijano sodbo. Sodišče je ugotovilo, da je bila tožena stranka šele s potrdilom srbskega nosilca pokojninskega zavarovanja z dne 14. 3. 2011 obveščena, da je le-ta tudi v preteklosti izplačeval starostno pokojnino tožniku, tožena stranka pa je zahtevala vrnitev neupravičeno prejetih zneskov, ki so bili tožniku izplačani do 30. 11. 2010. Na tako ugotovitev so na revizijski stopnji vezane tako stranke kot sodišče. 6. Glede na to, da predstavlja materialnopravno podlago za vrnitev tožniku neupravičeno izplačanih zneskov tako določba drugega odstavka 4. člena ZZSV, kot določbe OZ, na kar se je sklicevala tako tožena stranka v izpodbijani odločbi, kot sodišče, in glede na to, da predstavljajo podlago za odločitev tožene stranke o dolžnosti povrnitve preplačil določbe drugega do petega odstavka 275. člena ZPIZ-1 in da je Vrhovno sodišče v sodbi VIII Ips 206/2009 z dne 25. 1. 2011 že zavzelo stališče, da v tem primeru pretrga tek zastaralnega roka vročitev prvostopne odločbe tožene stranke dolžniku, pogoj za dopustitev revizije v smislu določb 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani.

7. Glede na navedeno je sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP sklenilo, da se predlog za dopustitev revizije zavrne.