Jedro

Preklic oporoke, enako kot sama oporoka, je strogo formalen enostranski pravni posel.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je na podlagi kasneje najdene oporoke kot oporočna dedinja po svoji babici uveljavljala močnejšo pravico zoper zakoniti dedinji. Sodišče prve stopnje je njenemu zahtevku ugodilo – ugotovilo je, da je tožnica oporočna dedinja, ki ji na podlagi lastnoročne pisne oporoke pokojne z dne 13. 2. 1984 pripada vse premoženje iz zapuščine, in sicer nepremičnine pri vl. št. 129 in 1 k. o. ... ter denarna sredstva na dveh bančnih računih. Toženkama je naložilo, naj tožnici plačata vsaka polovico denarnih sredstev (180,59 EUR), ji izstavita ustrezni zemljiškoknjižni listini in ji povrneta pravdne stroške. Prva toženka je med drugim ugovarjala, da je bila omenjena oporoka preklicana, a ji sodišče ni sledilo. Kot je pojasnilo, bi lahko zapustnica oporoko preklicala le z izjavo v katerikoli obliki, v kateri se po zakonu lahko napravi oporoka (99. člen Zakona o dedovanju – v nadaljevanju ZD), kar pa se ni zgodilo. Kasneje je sicer lastnoročno napisala še eno oporoko, ki pa je ni podpisala (63. člen ZD). Sporne oporoke tudi ustno ni mogla preklicati, saj takšne njene izjave niso izpolnjevale pogojev za ustno oporoko, ker je vselej manjkala vsaj prisotnost ene priče (72. člen ZD).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo prve toženke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje prva toženka vlaga predlog za dopustitev revizije, v katerem ponavlja svoje stališče, da je bila oporoka z dne 13. 2. 1984 preklicana. Meni, da za preklic ni potrebna enaka obličnost kot za sestavo oporoke, če se da nedvoumno ugotoviti voljo zapustnika, saj ni nujno, da oporočitelj ob preklicu želi sestaviti novo oporoko. Posebej opozarja, da verodostojnosti dokumenta o preklicu z dne 12. 6. 1991, ki ga sicer ni mogoče šteti za novo oporoko, tožnica ni prerekala oziroma ni trdila, da ga ni zapisala njena babica. V nadaljevanju se sklicuje na ustno oporoko, ki sta jo slišala M. in D. K. in ki sicer nato ni bila zapisana. Pomembno se ji zdi, da je bila kasnejša volja zapustnice drugačna od tiste v oporoki z dne 13. 2. 1984, ki je zato preklicana. Glede na navedeno postavlja vprašanji, ali je za preklic oporoke potrebna enaka obličnost kot za sestavo oporoke in ali lahko oporočitelj z lastno izjavo pred pričami prekliče veljavnost starejše pisne oporoke, čeprav se taka izjava oporočitelja nato ne zapiše v roku, ki ga predvideva ZD glede sestave ustne oporoke.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367c. člena ZPP).