Jedro

Zemljiškoknjižno sodišče odloči o zaznambi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi izvršilnega naslova, in vknjižbi hipoteke, čim prejme obvestilo izvršilnega sodišča in sklep o izvršbi. Ni mu treba čakati do pravnomočnosti izvršilnega sklepa.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje ter hkrati dovoljuje izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa (o zaznambi izvršbe in vknjižbi hipoteke).

Obrazložitev

Z izpodbijanim zemljiškoknjižnim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica sodišča prve stopnje na podlagi prvega odstavka 86. člena in 88. člena ZZK-1, obvestila izvršilnega sodišča (Okrajnega sodišča v Ljubljani) z dne 24. 1. 2011 ter temu priloženega sklepa o izvršbi 0814 In 1617/2010-2 z dne 7. 1. 2011 po uradni dolžnosti pri pri parcelah št. 3298, 3342, 3407, 3439 in 3660 vl. št. 252 k.o. X, parcelah št. 1385 in 1384/1 vl. št. 3840 k.o. X (do 1/2) in parceli št. 1384/2 vl. št. 555 k.o. X, last navedenega udeleženca, dovolila vpis zaznambe sklepa o izvršbi zaradi izterjave denarne terjatve upnice: Republika Slovenija, MF, DURS, Davčni urad Ljubljana ter vknjižbo hipoteke za terjatev v znesku 15.560,48 EUR s pripadki.

Zoper sklep se pritožuje udeleženec s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi meni, da sklep ni veljaven, ker ni jasno, za katero zadevo gre; navedeni sta namreč dve različni številki sklepa – na prepisu sklepa Dn. št. 2344/2011, na ovojnici pa Dn. št. 2344/2010. Poleg tega sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 7. 1. 2011 opr. št. In 1617/2010 še ni pravnomočen, zato ni zakonske podlage za izpodbijano odločitev.

Na pritožbo je odgovorila upnica (udeleženka), ki meni, da pritožba ni utemeljena in predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Napačno navedena številka sklepa Dn. št. 2344/2010 na ovojnici ne predstavlja kakšne upoštevne nepravilnosti oziroma nezakonitosti izpodbijanega sklepa, zato s pritožbenimi trditvami glede navedenega pritožnik ne more uspeti.

Izvršilno sodišče sklep o izvršbi, s katerim dovoli izvršbo, vroči upniku in dolžniku (prvi odstavek 45. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ), sklep o izvršbi za izterjavo denarne terjatve, izdan na podlagi izvršilnega naslova, pa tudi sodišču, ki mora opraviti zaznambo sklepa v javni knjigi (tretji odstavek 45. člena ZIZ). ZIZ nikjer izrecno ne določa, da sme oz. mora izvršilno sodišče tako ravnati šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, prav tako pa izrecno tudi ne določa, da tako postopa z nepravnomočnim sklepom o izvršbi. Vendar pa je nedvomno namen prvega odstavka 45. člena ZIZ, da se upniku in dolžniku vroči nepravnomočen sklep o izvršbi, saj sicer ne bi imela možnosti uveljavljati rednega pravnega sredstva. Ker tretji odstavek 45. člena ZIZ določa, da se istočasno, ko se sklep o izvršbi za izterjavo denarne terjatve, izdan na podlagi izvršilnega naslova, vroča upniku in dolžniku, vroča tudi sodišču, ki mora opraviti zaznambo sklepa v javni knjigi, ni dvoma, da se mora tudi zemljiškoknjižnemu sodišču vročiti nepravnomočen sklep o izvršbi za izterjavo denarne terjatve, izdan na podlagi izvršilnega naslova. Zakon očitno razlikuje vročitev sklepa o izvršbi za izterjavo denarne terjatve, izdanega na podlagi izvršilnega naslova, ter sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, saj v četrtem odstavku 45. člena ZIZ za sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, določa, da se ga šele po njegovi pravnomočnosti vroča sodišču, ki mora opraviti zaznambo sklepa v javni knjigi. Tega pa ne določa za sklep o izvršbi za izterjavo denarne terjatve, izdan na podlagi izvršilnega naslova. Očitno je torej, da zakon vročanje pravnomočnih sklepov omeji le na sklepe o izvršbi, izdane na podlagi verodostojne listine. Iz vsega navedenega izhaja, da je namen citiranih določb ZIZ, da se sodišču, ki mora opraviti zaznambo sklepa v javni knjigi, vroča nepravnomočen sklep o izvršbi za izterjavo denarne terjatve, izdan na podlagi izvršilnega naslova.

Zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu je priložen sklep o izvršbi, po uradni dolžnosti odloči o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino (86. člen ZZK-1). Hkrati z zaznambo izvršbe sodišče po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke (88. člen ZZK-1). ZZK-1 nikjer ne določa, da zemljiškoknjižno sodišče tako ravna šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Smisel citiranih določb ZZK-1 v povezavi z zgoraj citiranimi določbami ZIZ pa je, da zemljiškoknjižno sodišče odloči o zaznambi sklepa o izvršbi in vknjižbi hipoteke, čim prejme obvestilo izvršilnega sodišča in sklep o izvršbi in mu ni potrebno čakati do pravnomočnosti izvršilnega sklepa, kakor to zmotno zatrjujeta pritožnika.

Sodišče prve stopnje je zato na podlagi obvestila izvršilnega sodišča (Okrajnega sodišča v Ljubljani) z dne 24. 1. 2011 ter temu priloženega sklepa o izvršbi 0814 In 1617/2010-2 z dne 7. 1. 2011 povsem pravilno in utemeljeno izdalo izpodbijani sklep. Ker se vpisi (zaznamba in vknjižba) opravijo po uradni dolžnosti (ex officio) na podlagi izdanega (nepravnomočnega) sklepa o izvršbi, pritožbene trditve o nepravnomočnosti sklepa o izvršbi tako ne predstavljajo utemeljene pritožbene podlage, saj na pravilnost in zakonitost izpodbijanih vpisov v ničemer ne vplivajo.

Na podlagi 2. točke tretjega odstavka 161. člena ZZK-1 (1) je zato pritožbeno sodišče, ki kakšnih uradoma upoštevnih bistvenih kršitev postopkovnih določb ali zmotne uporabe materialnega prava ni ugotovilo, pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep zemljiškoknjižne sodnice ter hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa (o zaznambi izvršbe in vknjižbi hipoteke).

Stroškov pritožbenega postopka udeleženca nista uveljavljala, zato je odločitev o njih odpadla.

(1) Po drugem odstavku 91. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1C, Uradni list RS, št. 25/2011, objavljen 4. 4. 2011, ki velja od 5. 4. 2011) se za postopek , v katerih zemljiškoknjižno sodišče odloči o vpisu do 1. maja 2011, razen postopkov iz 2. točke prejšnjega odstavka (spremenjen oziroma nov 161. člen zakona se uporablja (1) za postopke, v katerih zemljiškoknjižno sodišče do 1. maja 2011 še en odloči o vpisu, in (2) za postopke, v katerih zemljiškoknjižno sodišče pred 1. majem 2011 odloči o vpisu, če (a) je bodisi višje sodišče pred 1. majem 2011 razveljavilo sklep o vpisu in zemljiškoknjižno sodišče do 1. maja 2011 še ne odloči znova o vpisu, (b) bodisi višje sodišče po 1. maju 2011 razveljavi sklep o vpisu) uporablja določba 161. člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 34/08).