Jedro

Za oceno, ali je vozilo s hrvaško registracijo s tujo registracijo, je odločilen čas škodnega dogodka. Ker se je ta pripetil 11.5.1991, torej pred osamosvojitvijo (t.j. pred 25.6.1991), vozila s hrvaško registracijo ni mogoče šteti za tuje vozilo.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani del sodbe prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim delom sodbe je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek zoper prvo toženo stranko.

Zoper ta del sodbe se zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožnik in predlaga spremembo. Zatrjuje, da je Združenje jugoslovanskih zavarovalnih organizacij sprejelo sklep, da v primeru škode, ki jo povzroči na območju bivše Jugoslavije motorno vozilo inozemske registracije, oškodovancu odškodninsko odgovarja zavarovalna organizacija, ki ima sedež v republiki, v kateri je prišlo do škodnega dogodka. Državljani Republike Slovenije so se na plebiscitu dne 23.12.1990 odločili, da se Republika Slovenija osamosvoji. To se je zgodilo pred spornim škodnim dogodkom, torej pred 11.5.1991. Tudi Ustavni zakon za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije je začel veljati pred 11.5.1991. Ob škodnem dogodku je bil zato avtobus s hrvaško registracijo tuje vozilo. Ker Slovenija do spornega škodnega dogodka še ni ustanovila nacionalnega biroja, ki bi moral tožniku povrniti škodo, je treba upoštevati teritorialni princip, ki ga je sprejel sklep Združenja jugoslovanskih zavarovalnih organizacij. Zato je prva tožena stranka, katere sedež je najbližji kraju spornega škodnega dogodka, tožniku dolžna povrniti škodo.

Prva tožena stranka je odgovorila na pritožbo, pri čemer oporeka pritožbenim pravnim naziranjem in predlaga, naj jo pritožbeno sodišče zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani del sodbe prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Za odločanje o stvarni pasivni legitimaciji prve tožene stranke je bistvenega pomena vprašanje, ali je bila škoda povzročena z vozilom tuje registracije. Le v tem primeru bi imel namreč oškodovanec na podlagi prvega odstavka 105. člena Zakona o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 17/90 - ZPOS) pravico zahtevati povrnitev škode od prve tožene stranke.

Nesporno je namreč, da se je lastnik oziroma uporabnik vozila, s katerim je bila povzročena škoda, zavaroval proti odgovornosti pri drugi toženi stranki, kar pomeni, da je izključena odgovornost prve tožene stranke po 99. členu ZPOS.

Za oceno, ali je vozilo s hrvaško registracijo vozilo s tujo registracijo, je odločilen čas škodnega dogodka. Ker se je ta pripetil 11.5.1991, torej pred osamosvojitvijo (t.j. pred 25.6.1991), vozila s hrvaško registracijo ni mogoče šteti za tuje vozilo. Ob tem velja še dodati, da je Ustavni zakon za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1-VI/91-I) začel veljati 25.6.1991 (glej 23. člen), tega dne pa je bila sprejeta tudi Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1-IV/91-I), s katero je postala Slovenija samostojna in neodvisna država. Kljub plebiscitu (na katerega se sklicuje pritožba) je bila Republika Slovenija dne 11.5.1991 še del SFRJ in zato takrat vozilo s hrvaško registracijo še ni bilo tuje.

Ker je torej sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da prva tožena stranka ni stvarno pasivno legitimirana, ker da tožniku ni bila povzročena škoda z vozilom tuje registracije (prvi odstavek 105. člena ZPOS), in ker ni zagrešilo nobene take kršitve v postopku, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo izpodbijani del sodbe prve stopnje (368. člen ZPP).