Jedro

Če sodišče v sodbi o prekršku storilcu izreče tolikšno število kazenskih točk, da bi mu bilo dolžno izreči tudi prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, pa mu tega ukrepa ne izreče, se prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče na podlagi obvestila organa, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk, da je storilec dosegel ali presegel za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja predpisano število kazenskih točk.

Izrek

Pritožba storilčevega zagovornika se kot neutemeljena zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Storilec je dolžan plačati sodno takso.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje storilcu M. S. izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, ki so bile vpisane vanj na dan 30.7.2009, ko je storil prekršek, s katerim je kot voznik začetnik presegel 7 kazenskih točk v cestnem prometu ter mu naložilo plačilo sodne takse.

Zoper takšen sklep se pritožuje storilčev zagovornik zaradi kršitve materialnih določb zakona in bistvenih kršitev določb postopka o prekršku, v pritožbi pa navaja, da je sodišče prve stopnje storilca spoznalo za odgovornega storitve prekrška po D tč. VII. odst. 32. čl. ZVCP-1, mu izreklo globo 1000 EUR in stransko sankcijo 9 kazenskih točk, drugega pa v izreku te sodbe ni bilo. Sodba o prekršku je postala pravnomočna in je ni več mogoče spreminjati, dopolnjevati ali kakorkoli drugače posegati v njeno vsebino. Sodišče bi moralo že s sodbo o prekršku izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi V. odst. 202.a čl. ZP-1, ker pa tega ni storilo, je svojo napako poskušalo popraviti z izdajo izpodbijanega sklepa, ki temelji na I. odst. 202. a čl. ZP-1. S tem, ko je sodišče naknadno odločalo o razveljavitvi vozniškega dovoljenja, kljub temu da so pogoji za takšen izrek bili podani skupaj z glavno sodbo in s tem ko je napačno citiralo osnovo izdaje sklepa, je kršilo tako materialne kot procesne predpise, zaradi česar naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v celoti razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

V predmetnem postopku je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je storilcu bilo s sodbo o prekršku Okrajnega sodišča v Celju z dne 4.3.2010, ki je postala pravnomočna 11.6.2010, izrečenih 9 kazenskih točk za prekršek, storjen 30.7.2009 z motornim vozilom B kategorije, da je vozniško dovoljenje za B kategorijo motornih vozil prvič pridobil 22.7.2009 in da je zato glede na določbe 66. tč. I. odst. 23. čl. Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1) v času storitve prekrška imel status voznika začetnika. Ob takšnih ugotovitvah, ki jih storilčev zagovornik pritožbeno ne izpodbija, je sodišče prve stopnje storilcu utemeljeno izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, ki jih je storilec imel vpisane v vozniško dovoljenje na dan 30.7.2009, saj je takrat storil prekršek, s katerim je v obdobju krajšem od treh let kot voznik začetnik dosegel in presegel 7 kazenskih točk v cestnem prometu. Takšno posledico namreč predpisujeta III. in IV. odst. 22. čl. Zakona o prekrških (ZP-1) v zvezi s IV. odst. 235. čl. ZVCP-1. Čeprav držijo pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje že ob izdaji sodbe o prekršku z dne 4. 3. 2010 zaradi izrečenih 9 kazenskih točk na podlagi V. odst. 202. a čl. ZP-1 storilcu, kot vozniku začetniku izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, navedena kršitev ne pomeni, da izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja s sklepom na podlagi I. odst. 202. a čl. ZP-1 ni dopusten (prim. s sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. IV Ips 74/2007 z dne 8. 7. 2008). V postopku izdaje odločbe o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ne gre za ugotavljanje krivde v kazenskopravnem smislu, temveč le za ugotavljanje pogojev za izrek prenehanja vozniškega dovoljenja v skladu s III. odst. 22. čl. ZP-1, to je, ali je storilec prekrška v času treh let dosegel ali presegel osemnajst kazenskih točk v cestnem prometu oziroma sedem kazenskih točk kot voznik začetnik. Zato izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja s sklepom na podlagi I. odst. 202. a čl. ZP-1, čeprav so bili pogoji za izrek tega ukrepa izpolnjeni že ob izdaji sodbe o prekršku, s katero je storilcu bilo izrečeno tolikšno število kazenskih točk, da bi mu sodišče že s sodbo o prekršku bilo dolžno v skladu s V. odst. 202. a čl. ZP-1 izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ne predstavlja pritožbeno smiselno zatrjevanega ponovnega odločanja o isti stvari oz. kršitve prepovedi iz 31. čl. Ustave RS, ki določa, da nihče ne more biti ponovno obsojen ali kaznovan zaradi kaznivega dejanja, za katero je bil kazenski postopek zoper njega pravnomočno ustavljen, ali je bila obtožba zoper njega pravnomočno zavrnjena, ali je bil s pravnomočno sodbo oproščen ali obsojen (tako tudi Ustavno sodišče RS v 8. točki obrazložitve svojega sklepa, št. Up-672/03 z dne 30. 9. 2005). Glede na obrazloženo ni nobenega dvoma, da izpodbijani sklep v ničemer ne spreminja in ne posega v pravnomočno sodbo o prekršku prvostopenjskega sodišča, temveč zgolj ugotavlja posledice s sodbo izrečene stranske sankcije 9 kazenskih točk, ki so že bile vpisane v skupno evidenco kazenskih točk in so pritožbene navedbe, da je sodišče poskušalo z izpodbijanim sklepom popraviti napako, storjeno pri izdaji sodbe o prekršku, s čimer je napačno citiralo osnovo izdaje izpodbijanega sklepa in kršilo materialne in procesne predpise, neutemeljene.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo storilčevega zagovornika kot neutemeljeno zavrnilo in je izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča potrdilo (III. odst. 163. čl. ZP-1).

Ker storilčev zagovornik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi I. odst. 147. čl. ZP-1 odločilo, da je storilec dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso, ki jo bo odmerilo prvostopenjsko sodišče.