Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja (ne)obstoja zunajzakonske skupnosti med tožnico in zapustnikom.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja (ne)obstoja zunajzakonske skupnosti med tožnico in zapustnikom.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je tožnica dedinja po pokojnem A. A., umrlem ... 2020, do ½ zapuščine, ki obsega nepremičnine, dobroimetje, osebni avtomobil in kolo z motorjem, kot je razvidno iz I. točke izreka; zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek, da je toženec dolžan tožnici izstaviti za vknjižbo primerno listino na prej navedenih nepremičninah (I. točka izreka). Odločilo je še o stroških postopka (II. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka.

3. Tožnica v predlogu za dopustitev revizije ne sprejema stališča sodišča druge stopnje, da med njo (tožnico) in zapustnikom ni obstajala zunajzakonska skupnost, ker naj bi bila njuna medsebojna čustvena in moralna povezanost prešibka. Sodišče druge stopnje je pri tej oceni zmotno izhajalo iz ocene širšega odnosa partnerjev do družine, predvsem otrok. Ob tem opozarja na zadeve VSRS II Ips 361/2017, II Ips 264/2010, II Ips 61/2012, II Ips 698/2005, II Ips 820/2008 in II Ips 1265/2008. Poudarja, da je med njo in zapustnikom obstajala dolgoletna življenjska skupnost s skupnim bivanjem, gospodinjstvom in denarnimi sredstvi ter intimna povezanost. Meni še, da dokazna ocena glede notornosti skupnosti ni v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali sta sodišči prve in druge stopnje pri presoji pogojev za obstoj zunajzakonske skupnosti pravilno uporabili materialnopravne določbe 12. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) in drugega odstavka 10. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) ter izoblikovano sodno prakso, ko sta odločili, da zunajzakonska skupnost ne obstoji iz razloga, ker je bila medsebojna čustvena in moralna podpora drug drugemu prešibka, in ali je sodišče nepravilno upoštevalo tudi dejstvo, da naj bi šlo za pomanjkanje družinske povezanosti med tožnico in otrokom zapustnika (tožencem); (2) ali sta sodišči prve in druge stopnje pri presoji pogojev za obstoj zunajzakonske skupnosti pravilno uporabili materialnopravne določbe 12. člena ZZZDR in drugega odstavka 10. člena ZD ter izoblikovano sodno prakso, ko sta ugotovili, da ni šlo za notornost skupnosti; in (3) ali sta sodišči prve in druge stopnje v okoliščinah konkretnega primera prekršili načelo proste presoje dokazov in kršili 8. člen ZPP in bistveno kršili določbe ZPP (prvi odstavek 339. člena ZPP), kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe.

4. Predlog je utemeljen v obsegu, opredeljenem v izreku tega sklepa.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).