Jedro

Golbal ni olimpijska športna disciplina, zato osvojitev medalj s svetovnih prvenstev v tej športni disciplini ne more spremeniti odločitve, da tožnik ni upravičenec do dodatka k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa. Zakonodajalec ni predvidel, da bi bil prejemnik medalje s svetovnega prvenstva paraolimpijske športne panoge upravičenec do pravice dodatka k pokojnini, pač pa le, kolikor je prejemnik paraolimpijske medalje. Sodišče v taki ureditvi ne vidi diskriminatornega razlikovanja med športniki invalidi in neinvalidi, različne položaje je namreč dopustno urejati različno, pri čemer ni dvoma, da je ureditev športa invalidov in neinvalidov različna.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljevanju tožena stranka) je z izpodbijano odločbo zavrnilo vlogo tožnika za priznanje pravice do dodatka k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa (v nadaljevanju vloga).

2. Tožena stranka v obrazložitvi svoje odločitve pojasnjuje, da tožnik svojo vlogo utemeljuje z osvojitvijo medalj v golbalu (igra z zvenečo žogo), in sicer zlate medalje na svetovnem prvenstvu v ... leta ... ter bronaste medalje na svetovnem prvenstvu v ... leta .... Ugotovila je, da tožnik izpolnjuje pogoj državljanstva Republike Slovenije, kot tudi pogoj, da ni bil kaznovan v skladu z Zakonom o ratifikaciji Mednarodne konvencije proti uporabi nedovoljenih snovi v športu, ne izpolnjuje pa pogoja po 2. členu in prvem odstavku 3. člena Zakona o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa (v nadaljevanju ZDPIDŠ), to je, da pogoja, da je s svojim delom in izjemnimi dosežki na področju športa trajno prispeval k razvoju družbe in ugledu Republike Slovenije, in sicer kot vrhunski športnik, ki je dobitnik olimpijske ali paraolimpijske medalje, medalje z olimpijade gluhih, medalje s šahovske olimpijade ali medalje s svetovnih prvenstev v olimpijskih kolektivnih športnih panogah ali olimpijskih športnih disciplinah individualnih športnih panog v članski konkurenci. Zveza za šport invalidov Slovenije – Slovenski paraolimpijski komite (v nadaljevanju Zveza ŠIS-SPK) namreč ni potrdil športnih dosežkov, ki jih v vlogi navaja tožnik, v postopku pa je bilo tudi ugotovljeno, da golbal ni olimpijska športna disciplina in zato tudi osvojitev medalje ne bi spremenila odločitve.

3. Tožnik v tožbi, ki jo vlaga iz vseh tožbenih razlogov, navaja, da je tožena stranka v izpodbijani odločbi sprejela nesprejemljiva stališča, pri tem pa kršila temeljne ustavne svoboščine in ustavne človekove pravice. Odločitev je nezakonita, obrazložitev pa ne vsebuje niti ustrezne podlage niti razlogov. Tožena stranka je pravilno ugotovila zgolj to, da je tožnik državljan Republike Slovenije in da uživalec pokojnine po splošnih predpisih. Tožena stranka pa ni upoštevala, da tožnik izpolnjuje tudi druge pogoje po ZDPIDŠ za priznanje pravice do dodatka k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa. V svoji vlogi je pojasnil, da je v športni disciplini golbal leta ... na svetovnem prvenstvu v ... osvojil bronasto medaljo, leta ... pa na svetovnem prvenstvu v ... zlato medaljo.

4. Tožena stranka je tožbo utemeljila na dveh razlogih, in sicer, ker Zveza ŠIS-SKP ni potrdila športnih dosežkov, ki jih je dosegel tožnik in na trditvi, da naj golbal ne bi bil olimpijska športna disciplina. Tožnik tožbi prilaga fotografije medalj ter fotografijo posebnega priznanja, ki mu ga je po osvojitvi medalje v ... podelil Olimpijski komite Slovenije. Njegovi odlični športni rezultati, na katere se sklicuje, so bili doseženi na svetovnih prvenstvih in so bili tudi vstopnica za udeležbo na naslednjih olimpijskih - paraolimpijskih igrah. Na spletni strani Olimpijskega komiteja Slovenije je športna panoga golbal predstavljena kot ena od najbolj priljubljenih športov za slepe in slabovidne in je od leta 1976 dalje redna disciplina na paraolimpijskih igrah. Tožnik v nadaljevanju predstavlja pravila te igre ter se sklicuje tudi na diplomsko delo A.A. z naslovom ..., ki ga je zagovarjala na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani. Med drugim predstavlja tudi golbal, navaja uspehe slovenske reprezentance v tem športu ter člane ekip, ki so osvojila odličja, tudi tisti dve svetovni prvenstvi, na katere se sklicuje tožnik. Ugotovitev tožene stranke, da golbal ni olimpijska disciplina je torej napačna. Zgolj formalno gledano sicer ne gre za olimpijsko disciplino, saj so olimpijske igre igre neinvalidov, medtem ko so olimpijske igre invalidov paraolimpijske igre. Gre torej le za drugačno poimenovanje, golbal pa je olimpijska – paraolimpijska disciplina, kar bi tožena stranka morala upoštevati. Tožnik poudarja, da tožena stranka ne bi smela razlikovati med športniki neinvalidi in športniki invalidi, pač pa je vse treba obravnavati enako in po enakih kriterijih. Tudi športnike invalide je zato treba šteti, da prispevajo k razvoju družbe in ugledu Republike Slovenije.

5. Tožnik je vlogo za priznanje pravice do dodatka k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa vložil dne 30. 10. 2017 in je zato upravičen za ta dodatek od 1. 11. 2017 dalje. Ob upoštevanju Pravilnika o kriterijih za določitev višine dodatka k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa ter ob upoštevanju dejstva, da je tožnik na dveh različnih svetovnih prvenstvih dosegel eno zlato in eno bronasto medaljo, je upravičen do dodatka k pokojnini v višini 100 % razlike med starostno ali invalidsko pokojnino, ki jo prejema tožnik in zneskom starostne pokojnine za moškega, odmerjeno od najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe po splošnih predpisih.

6. Tožnik še opozarja, da se v konkretni zadevi ne bi smelo odločati črkobralsko, pač pa izključno ustavno skladno in le taka odločitev bo pravilna in zakonita. Sodišče je tudi sicer pristojno za vložitev pobude za oceno ustavnosti zakona zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih ustavnih svoboščin, konkretno zaradi kršitve enakosti pred zakonom, zaradi kršitve uresničevanja in omejevanja pravic, zaradi kršitve varstva človekove osebnosti in dostojanstva, zaradi kršitve enakega varstva pravic ter nenazadnje zaradi kršitve pravic invalidov. Sodišču predlaga, naj zaradi nujnosti po popolni ugotovitvi dejanskega stanja izvede glavno obravnavo, na kateri naj izvede predlagane dokaze ter primarno odloči tako, da izpodbijano odločbo spremeni tako, da odloči o tožnikovi vlogi na način, kot je pojasnjeno v prejšnjem odstavku, oziroma podredno, da izpodbijano odločbo odpravi. Tožena stranka naj mu tudi povrne stroške postopka. Predlaga, naj sodišče pregleda upravni spis zadeve, vključno z dopisom Zveze ŠIS-ZPK z dne 15. 12. 2017, pregleda fotografije medalj, ki jih je dosegel tožnik, fotografijo priznanja Olimpijskega komiteja Slovenije, pregleda spletno stran Olimpijskega komiteja Slovenije v delu, kjer je predstavljen golbal, pregleda izvleček iz diplomskega dela A.A. v delu, ki se nanaša na golbal in pri tem športu dosežena odličja, postavi izvedenca ustrezne športne stroke ter zasliši tožnika in priče B.B. glede obeh prvenstev na kateri se sklicuje tožnik ter C.C. glede prvenstva v ...

7. Tožena stranka v odgovoru na tožbo sodišču predlaga, naj tožnikovo tožbo zavrne kot neutemeljeno. Vloga je bila tožniku zavrnjena zato, ker je bilo ugotovljeno, da ne izpolnjuje pogoja iz prvega odstavka 3. člena ZDPIDŠ, saj ni bil nikoli prejemnik medalje na olimpijskih ali paraolimpijskih igrah niti ni dobitnik Bloudkove nagrade. Nesporno je, da je tožnik prejemnik bronaste medalje na svetovnem prvenstvu v ... leta ... in bronaste medalje v ... v letu ..., vendar pa ni dobitnik medalj, ki jih določa prvi odstavek 3. člena ZDPIDŠ. Kolikor bi bil prejemnik medalje iz paraolimpijskih iger, bi pogoje iz te odločbe izpolnjeval, ker pa je prejemnik medalje s svetovnega prvenstva v golbalu, teh pogojev ne izpolnjuje, saj golbal ni olimpijski šport. Zakonodajalec je presodil, da se v kategoriji svetovnih prvenstvih kot izjemni dosežek šteje osvojena medalja v olimpijskih kolektivnih športnih panogah ali olimpijskih športnih disciplinah individualnih športnih panog v članski konkurenci. Navedeno pa pomeni, da prejemniki medalj svetovnega prvenstva v neolimpijskih športih tega kriterija ne izpolnjujejo, ne glede na to ali gre za športnike invalide ali ne. Seznam športnih panog in disciplin določa Mednarodni olimpijski komite. Golbal ni olimpijski šport, kar je razvidno tudi z seznama športnih panog, objavljenih na spletni strani Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez (v nadaljevanju OKS-ZŠZ). Tožena stranka nima neposrednega vpliva oziroma možnosti odločanja o tem, katera športna panoga sodi v olimpijski program in katera ne. Ker je nesporno, da je tožnik prejemnik medalj na svetovnih prvenstvih, vendar ne v olimpijskih kolektivnih ali individualnih športnih panogah oziroma disciplinah, je tožena stranka utemeljeno zavrnila njegovo vlogo.

8. Tožena stranka še navaja, da ji tožnik neutemeljeno očita razlikovanje med športniki invalidi in športniki neinvalidi. Zakon enakopravno obravnava športnike invalide s športniki neinvalidi, saj določa, da je eden od kriterijev za pridobitev dodatka tudi osvojitev medalje na paraolimpijskih igrah, česar pa tožnik ni dosegel, saj je na paraolimpijskih igrah leta 1996 osvojil 5. mesto. Tudi športniki, ki niso invalidi in so dobitniki medalj na svetovnih prvenstvih v neolimpijskih športih (npr. kegljači) ne izpolnjujejo kriterija iz 1. alineje prvega odstavka 3. člena ZDPIDŠ, kar zanika tožnikovo navajanje o domnevni neenakopravni obravnavi športnikov invalidov.

9. Tožnik se je na odgovor tožene stranke odzval v pripravljalni vlogi z dne 22. 6. 2018. Meni, da so navedbe tožene stranke zavajajoče, po vsebini pa presegajo njene ugotovitve iz izpodbijane odločbe. Iz te odločbe namreč izhaja le to, da je tožena stranka tožnikovo vlogo zavrnila zato, ker Zveza ŠIS-SPK ni potrdila tožnikovih športnih dosežkov, ki jih je dejansko dosegel in to tudi dokazal. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi nadalje ugotovila, da golbal ni olimpijska disciplina in da zato tudi osvojene medalje ne spremenijo njene odločitve. V odgovoru na tožbo nadaljuje z diskriminatornim odnosom ter kršitvami določb Zakona o izenačevanju možnosti invalidov. Svojo odločitev pojasnjuje z novimi razlogi, ki jih ni v izpodbijani odločbi. Za razliko od te odločbe pa v odgovoru priznava, da je tožnik na dveh svetovnih prvenstvih osvojil medalje. Golbal je izkazano tako disciplina na svetovnih prvenstvih kot tudi na olimpijskih igrah, medalja s svetovnega prvenstva v disciplini, ki je tudi olimpijska disciplina, pa nedvomno izkazuje pravico do dodatka k pokojnini. Zakonski kriterij za pridobitev dodatka je jasen. Do tega je upravičen vrhunski športnik, dobitnik medalje s svetovnih prvenstev v olimpijskih športnih panogah, kar pa je nedvomno tudi tožnik. To med drugim izhaja tudi iz Pogojev, pravil in kriterijev za registriranje in kategoriziranje športnikov v Republiki Sloveniji, iz katerih izhaja, da je golbal olimpijska oziroma paraolimpijska disciplina, katere športniki so kategorizirani in evidentirani tudi kot vrhunski športniki v rubriki »športnik olimpijskega razreda in športnik svetovnega razreda«. Sklicevanje tožene stranke na to, da tožnik ni prejemnik Bloudkove nagrade je nepomembno, saj tega, da bi bil tožnik prejemnik te nagrade ni nikoli zatrjeval. Navaja še, da sta dva njegova prijatelja, in sicer D.D. in E.E., kot dobitnika medalj s paraolimpijskih iger upravičeno prejemnika dodatka k pokojnini. Predlaga, naj sodišče oba zasliši kot priči, pregleda pa naj tudi Pogoje, pravila in kriterije za registriranje in kategoriziranje športnikov v Republiki Sloveniji.

10. Tožena stranka je v nadaljnji pripravljalni vlogi z dne 5. 7. 2018 ponavlja svoja stališča ter navaja, da iz listin upravnega spisa ne izhaja, da bi bil tožnik prejemnik katerekoli od medalj, ki jih določa 1. alineja prvega odstavka 3. člena ZDPIDŠ. Sklicevanje tožnika, da naj bi tožena stranka z odgovorom dopolnjevala svojo odločitev je zato neutemeljeno. Nesporno je, da je tožnik prejemnik medalj na svetovnem prvenstvu, vendar ne v olimpijskih kolektivnih ali individualnih športnih panogah oziroma disciplinah, zaradi česar je tudi zavrnila njegovo vlogo. Svetovno prvenstvo športnikov invalidov ni ista kategorija kot svetovno prvenstvo športnikov neinvalidov. To dejstvo ne diskriminira športnike invalide, saj se tekmovanja športnikov invalidov in športnikov neinvalidov ne odvijajo po istih pravilih in v enakem obsegu. Šport invalidov je posebna kategorija športa, ki se ji namenja dodatna pozornost in je v javnem interesu. To dokazuje dejstvo, da poleg OKS-ZŠZ, ki je krovna športna organizacija in del mednarodnega olimpijskega gibanja, povezuje pa nacionalne in občinske športne zveze in druge športne organizacije, obstaja tudi Zveza ŠIS-SPK kot krovna organizacija, ki je del mednarodnega paraolimpijskega gibanja in povezuje nacionalne invalidske organizacije na področju športa v Republiki Sloveniji. Vsakršno razlikovanje med športom invalidov in športom neinvalidov ne pomeni diskriminacije, dokler temelji na dejansko obstoječih razlikah. Enake kategorije dobitnikov medalj, kot so določeni v 1. alineji prvega odstavka 3. člena ZDPIDŠ, sicer določa tudi 35. člen Zakona o športu (ZŠpo-1).

K točki I izreka:

11. Tožba ni utemeljena.

12. Po določbi 2. člena ZDPIDŠ je upravičenec do dodatka k pokojnini državljan Republike Slovenije, ki je z delom in izjemnimi dosežki na področju športa trajno prispeval k razvoju družbe in ugledu Republike Slovenije, in je uživalec pokojnine po splošnih predpisih, ali je uživalec pokojnine iz tujine, če je z državo, iz katere prejema pokojnino, sklenjena mednarodna pogodba ali če ta država priznava pravico do izplačevanja pokojnine v tujino državljanom Republike Slovenije. Kriterije za pridobitev pravice do dodatka k pokojnini ureja prvi odstavek 3. člena tega zakona, ki določa, da to pravico pridobi udeleženec, ki je z izjemnimi dosežki na področju športa trajno prispeval k razvoju družbe in ugledu Republike Slovenije, tako da je: vrhunski športnik, ki je dobitnik olimpijske ali paraolimpijske medalje, medalje z olimpijade gluhih, medalje s šahovske olimpijade ali medalje s svetovnih prvenstev v olimpijskih kolektivnih športnih panogah ali olimpijskih športnih disciplinah individualnih športnih panog v članski konkurenci (prva alineja); kot športnik dobitnik Bloudkove nagrade za življenjsko delo ali vrhunski mednarodni športni dosežek (druga alineja).

13. V zadevi ni sporno, da je tožnik državljan Republike Slovenije in da je uživalec pokojnine po splošnih predpisih, prav tako tudi ne, da ni dobitnik Bloudkove nagrade. Sporno pa je, ali izpolnjuje pogoje iz 1. alineje prvega odstavka 3. člena ZDPIDŠ.

14. Sodišče ugotavlja, da je tožnik prejemnik dveh odličij s svetovnega prvenstva v golbalu, in sicer bronaste medalje iz svetovnega prvenstva v ... v letu ... in zlate medalje iz svetovnega prvenstva v ... v letu ..., kar tožena stranka v odgovoru na tožbo tudi priznava. Tožena stranka v izpodbijani odločbi tudi sicer teh dosežkov tožniku ni izrecno zanikala, pač pa le ugotovila, da Zveza ŠIZ-SPK tega podatka ni potrdila.

15. Za odločitev v zadevi je po presoji sodišča bistven zaključek tožene stranke, da golbal ni olimpijska športna disciplina in da zato osvojitev medalj s svetovnih prvenstev v tej športni disciplini, kot jih navaja tožnik v svoji vlogi (in jih izkazuje v tožbi), ne more spremeniti odločitve, da ni upravičen do dodatka k pokojnini po ZDPIDŠ. Tega za zadevo ključnega zaključka tožena stranka v odgovoru na tožbo in nadaljnji pripravljalni vlogi ne spreminja in tudi ne dopolnjuje glede na obrazložitev v izpodbijani odločbi, pač pa vztraja pri enaki razlagi svoje odločitve. Za presojo tožbe je torej ključno razumevanje 1. alineje prvega odstavka 3. člena tega zakona. V tej določbi je zakonodajalec taksativno naštel primere, ko je vrhunski športnik lahko prejemniki dodatka k pokojnini po ZDPIDŠ, in sicer tisti: ki je dobitnik olimpijske ali paraolimpijske medalje, medalje z olimpijade gluhih, medalje s šahovske olimpijade ali medalje s svetovnih prvenstev v olimpijskih kolektivnih športnih panogah ali olimpijskih športnih disciplinah individualnih športnih panog v članski konkurenci. Za odločitev je torej pomembna tudi ugotovitev, kakšna športna disciplina je golbal. Po javno dostopnih spletnih podatkih, na katere se sklicuje tudi tožnik, je golbal ali igra z zvenečo žogo šport za slepe in slabovidne, ki se igra od leta 1946, od 1976 pa je tudi disciplina na paraolimpijskih igrah.

16. Glede na opisane ugotovitve sodišče meni, da je zakonodajalec v 1. alineji prvega odstavka 3. člena ZDPIDŠ izenačil prejemnike olimpijskih ali paraolimpijskih medalj, prejemnike medalj z olimpijade gluhih in prejemnike medalj s šahovske olimpijade. Med strankama ni sporno, da tožnik medalje iz paraolimpijskih iger ni prejel. V nadaljevanju te zakonske določbe zakonodajalec nadalje našteva primere, ko ima prejemnik določenega odličja pravico do dodatka k pokojnini, in sicer ko je prejemnik medalje s svetovnih prvenstev v olimpijskih športnih kolektivnih športnih panogah ali olimpijskih športnih disciplinah individualnih športnih panog v članski konkurenci. Očitno torej je, da zakonodajalec ni predvidel, da bi bil prejemnik medalje s svetovnega prvenstva paraolimpijske športne panoge upravičenec do pravice do dodatka k pokojnini, pač pa le, kolikor je prejemnik paraolimpijske medalje. Glede na to, da na ravni prejemnikov dobitnikov medalj zakonodajalec iger enači olimpijske in paraolimpijske medalje, bi, kolikor bi bil njegov namen kot upravičence določiti tudi prejemnike medalj s svetovnih prvenstev v paraolimpijskih športnih panogah, po mnenju sodišča to določil na enak način. Sodišče ne vidi podlage, da bi le zato, ker je zakonodajalec izenačil prejemnike medalj iz olimpijskih in paraolimpijskih iger, na enak način razlagali tudi ureditev za prejemnike medalj iz svetovnih prvenstev. Ker golbal ni olimpijska, pač pa paraolimpijska športna disciplina, tudi po mnenju sodišča tožnik, ki je prejemnik dveh odličij s svetovnih prvenstev v tej disciplini, ni pa prejemnik medalje s paraolimpijskih iger, po določbi 1. alineje prvega odstavka 3. člena ZDPIDŠ ni upravičenec do dodatka k pokojnini.

17. Sodišče v taki ureditvi ne vidi diskriminatornega razlikovanja med športniki invalidi in neinvalidi. Različne položaje je namreč dopustno urejati različno, pri čemer ni dvoma, da je ureditev športa invalidov in neinvalidov različna, različni sta tudi njuni krovni organizaciji ter njuno vključevanje v mednarodne povezave. Pravica do dodatka k pokojnini je tudi sicer boniteta in ne pravica. Nenazadnje, tako kot po presoji sodišča športniki invalidi niso upravičenci do dodatka k pokojnini, kolikor niso prejemniki medalje s paraolimpijskih iger, velja enako razlikovanje tudi za prejemnike, npr. medalj s svetovnih šahovskih prvenstev (upravičeni so do dodatka le, kolikor so prejemniki medalj s šahovske olimpijade) ali prejemnike medalj svetovnih prvenstev neolimpijskih športnih panog.

18. Na podlagi vsega navedenega sodišče zaključuje, da je odločitev tožene stranke utemeljena na zakonu in je zato tožnikovo tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo. Tožnik je sodišču v tožbi sicer predlagal, naj odloči na glavni obravnavi, vendar pa temu predlogu ni sledilo. Glede na razloge za sprejeto odločitev, kot je opisana v predhodnih točkah te obrazložitve, je namreč sodišče dokazni predlog za zaslišanje prič B.B. in C.C., ki bi potrdila, da je tožnik prejemnik dveh odličij s svetovnih prvenstev v golbalu, zavrnilo. To, da je tožnik prejemnik teh odličij, namreč za sodišče ni sporno, ni pa za odločitev relevantno. Iz enakega razloga je zavrnilo tudi dokazni predlog za njegovo zaslišanje, za pregled fotografij prejetih odličij in priznanj, za pregled dopisa Zveze ŠIS-SPK ter za pregled izvlečka iz diplomskega dela avtorice A.A.. Za priči E.E. ter F.F., prav tako športnika v golbalu, je tožnik sam pojasnil, da sta bila prejemnika medalje iz paraolimpijskih iger, kar za konkretni primer ni primerljiva situacija, saj tožnik take medalje ni prejel in je zato sodišče zavrnilo tudi predlog za izvedbo tega dokaza. Sodišče je zavrnilo tudi predlagani dokaz za postavitev izvedenca ustrezne športne stroke, saj takega dokaznega predloga tožnik ni substanciral. Tožnik namreč ni pojasnil niti izvedenca katere stroke naj bi sodišče imenovalo niti kaj želi s takim dokaznim predlogom dokazovati.

19. Odločitev sodišča torej temelji izključno na podatkih upravnega spisa, oziroma dokazih, ki so bili izvedeni v postopku izdaje izpodbijanega akta, dejansko stanje, ki je za zadevo relevantno, to je, da je tožnik prejemnik dveh odličij s svetovnega prvenstva v golbalu ter da ni prejemnik medalje s paraolimpijskih iger, med strankama ni sporno, tolmačenje pravnih predpisov pa ni predmet dokazovanja. Iz opisanih razlogov ter ob upoštevanju določbe prvega odstavka 51. člena in prvega odstavka 59. člena ZUS-1 zato sodišče tožnikovemu predlogu za odločanje po izvedeni glavni obravnavni ni sledilo, pač pa je odločitev sprejelo na seji senata.

K točki II izreka:

20. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.