Jedro

Predlog za dopustitev revizije v celoti zgreši nosilne razloge v izpodbijanem sklepu. Zato ne ustreza zahtevam iz 367b. člena ZPP.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločalo o dveh predlogih. O predlogu Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda z dne 10. 6. 2020. Predlog je zavrglo, saj naj bi bilo o namestitvi nasprotnega udeleženca v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve že odločeno s sklepom 12. 5. 2020. Smiselno gre torej za zahtevek, o katerem je bilo že pravnomočno razsojeno.

2. Drug predlog, ki ga je prejelo sodišče prve stopnje, pa je bil predlog „najbližjih oseb“ nasprotnega udeleženca „za zagotavljanje pravice do obiskov in pravice do uporabe telefona v obliki video klica”. Ta predlog je sodišče zavrglo.

3. Pritožbeno sodišče je nato odločalo o treh pritožbah. Pritožbo predlagatelja je zavrnilo in odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za sprejem nasprotnega udeleženca potrdilo. Pritožbo najbližjih oseb je zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju. Pritožbo nasprotnega udeleženca, ki je bila vložena po nepooblaščenem odvetniku, je iz tega razloga zavrglo.

4. Predlog za dopustitev revizije zoper sklep višjega sodišča vlaga Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana. Po uvodnem povzetku dosedanjega teka postopka predlagatelj zatrjuje neenotno sodno prakso višjih sodišč pri uporabi določbe 50. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) v zvezi z določilom tretjega odstavka 36. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Trdi, da glede vprašanja obravnavanja pritožbe po poteku roka v primeru sprejema na zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom na podlagi ZDZdr sodne prakse Vrhovnega sodišča še ni, sodna praksa višjih sodišč pa naj bi bila neenotna. Trdi, da je prvostopenjsko sodišče s tem, ko vloge predlagatelja z dne 10. 6. 2020 ni štelo kot pritožbe po poteku roka in je ni vsebinsko (meritorno) obravnavalo, kršilo določila Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zmotno ni uporabilo določbe 50. člena ZDZdr v zvezi določbo tretjega odstavka 36. člena ZNP-1. Dalje trdi, da je sodišče druge stopnje tovrstne predlagateljeve pritožbene navedbe zavrnilo brez prave obrazložitve in odločitvi prvostopenjskega sodišča nekritično pritrdilo.

5. V nadaljnjem odseku predloga Univerzitetna psihiatrična klinika zatrjuje kršitev načela kontradiktornosti. To kršitev vidi v procesnem dejstvu, da mu pritožba nasprotnega udeleženca ter pritožba najbližjih oseb, o katerih je sodišče druge stopnje odločilo z istim sklepom, nista bili vročeni v odgovor in se o njiju ni mogel izjaviti. V zvezi z zavrženjem pritožbe nasprotnega udeleženca pa v nadaljevanju uveljavlja še kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kakor tudi kršitev 22. člena Ustave ter sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice. V zaključnem povzetku še navaja, da je „drugostopenjsko sodišče s tem, ko je spregledalo bistvene dokaze kot nepomembne in jih brez obrazložitve ni upoštevalo, storilo absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka po določilu 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, z vplivom na izid pravdnega postopka”. Hkrati naj bi tudi arbitrarno odstopilo od ustaljene sodne prakse.

6. Predlog delno ni dopusten, delno pa ni popoln.

7. Revizija in s tem tudi predlog za dopustitev revizije kot neizogiben del revizijskega postopka, je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno odločbo pritožbenega sodišča. 8. Bistvo odločbe pritožbenega sodišča v delu, ki se nanaša na pritožbo samega predlagatelja, je strnjeno v procesnem vprašanju, ali bi sodišče prve stopnje vlogo predlagatelja z dne 10. 6. 2020 moralo obravnavati kot pritožbo po poteku roka (tretji odstavek 36. člena ZNP-1).

9. Pritožbeno sodišče je na zastavljeno procesno vprašanje odgovorilo negativno z obrazložitvijo, ki je vsebovana v 6. in 7. točki izpodbijanega sklepa. Navedlo je, da je predlagateljeva vloga z dne 10. 6. 2020 tako po svojem naslovu kot po svoji vsebini ponovni predlog za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje to vlogo obravnavati kot pritožbo zoper sklep z dne 12. 5. 2020. Obrazložilo je, da predlagatelj ni navajal pritožbenih razlogov, kakor tudi ne predlagal pritožbenega preizkusa navedenega sklepa, marveč je zgolj povzemal njegovo vsebino in se obenem skliceval na poslabšano zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca.

10. Zoper takšno odločbo je mogoče podati predlog za dopustitev revizije (prvi odstavek 367.b člena ZPP). Predlog, vložen v roku iz 367.b člena ZPP ter zoper pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje (zoper sodbo oziroma zoper sklep, na katerega zakon dodatno razteza možnost vložitve tega izrednega pravnega sredstva) je torej dopusten, ne pa nujno že tudi popoln.

11. Da bi dosegel kvaliteto popolnosti, mora ustrezati tudi vsebinskim merilom iz četrtega odstavka 367. člena ZPP. Iz tam izhaja, da mora v predlogu za dopustitev revizije stranka „natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala oziroma neenotnost sodne prakse”.

12. Predlog za dopustitev revizije v obravnavani zadevi tem merilom ne le ne zadosti, marveč jih v celoti zgreši. Bistvo presoje pritožbenega sodišča namreč ni v vprašanju, ali je tudi v postopkih po ZDZdr pritožbo možno izjemoma obravnavati po izteku roka - kar je predmet problematiziranja v predlogu - marveč v vprašanju, ali vloga z dne 10. 6. 2020 sploh ustreza pojmu pritožbe. S tem vprašanjem se predlagatelj ne ukvarja, ne sooči se z razlogi pritožbenega sodišča, da vloga ne le po naslovu, marveč tudi po vsebini sploh ni pritožba, dalje ne pove, zakaj naj bi bila presoja pritožbenega sodišča v tem delu pravno napačna, tem manj takšno pravno napako izkaže (mimogrede: predlogu za dopustitev revizije sploh ni priložil same vloge z dne 10. 6. 2020) in nazadnje: niti vprašanja (konkretiziranega pravnega problema), glede katerega naj bi se revizija dopustila, ne ponudi.

13. Tak predlog ni popoln ter ga je treba na podlagi pooblastila iz šestega odstavka 367.b člena ZPP zavreči. 14. Predlagatelj nadalje podaja še procesno grajo (znova brez navedbe pravnega vprašanja oziroma jedrnato izkazanega pravnega problema, o katerem naj bi se potencialno dopustila revizija) v delu odločbe pritožbenega sodišča, ki se nanj ne nanaša oziroma z ničemer ne izkaže, da se nanj nanaša. Gre za zavrženje pritožbe nasprotnega udeleženca, o katere vsebini iz razpoložljivega procesnega gradiva, ki ga ponuja predlagatelj, ni razvidno nič ter za zavrnitev pritožbe „najbližjih oseb”. Pri slednjem gre za zavrnitev pritožbe le teh zoper odločitev sodišča prve stopnje, da se zavrže njihov predlog „za zagotavljanje pravice do obiskov in pravice do uporabe telefona v obliki video klica”.

15. Ker predlagatelj ni stranka napadanega procesnega razmerja, predlog v tem delu ne dosega niti standarda dopustnosti (prvi odstavek 367.b člena ZPP).

16. Iz obeh sklopov navedenih razlogov je Vrhovno sodišče predlog Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana za dopustitev revizije v celoti zavrglo.