Jedro

Ni izkazano, da je A. A. zakonita zastopnica nasprotnega udeleženca, ki bi v njegovem imenu smela pooblastiti odvetnika za vložitev pritožbe. Dejstvo, da je A. A. najbližja oseba nasprotnega udeleženca, tega ne more spremeniti. Kot najbližja oseba sme v postopku po ZDZdr skrbeti za pravice in koristi nasprotnega udeleženca, vendar lahko pri tem (brez ustreznega pooblastila) nastopa le v svojem imenu in ne v imenu nasprotnega udeleženca.

Osebi v oddelku pod posebnim nadzorom in varovanem oddelku sta po drugem odstavku 12. člena ZDZdr med drugim zagotovljeni pravica do sprejemanja obiskov in pravica do uporabe telefona. Navedeni pravici je sicer dopustno omejiti, vendar le pod pogoji iz prvega odstavka 13. člena ZDZdr. O omejitvi pravic pa sme po drugem odstavku 13. člena istega zakona odločiti le sodišče, če mu direktor psihiatrične klinike oziroma socialno varstvenega zavoda poda takšen predlog. Zmotno je pritožbeno stališče, da sme nepravdno sodišče s sklepom ob upoštevanju 13. člena ZDZdr odločiti ne le o omejitvi, ampak tudi o izvajanju navedenih dveh pravic, češ da drugačno pravno varstvo za uveljavitev teh pravic ni zagotovljeno.

Najbližja oseba in svojci nasprotnega udeleženca (hči, sin, vnukinji) nimajo pravic iz drugega odstavka 12. člena ZDZdr, saj jim za razliko od nasprotnega udeleženca ni omejena ali odvzeta osebna svoboda. Pravice na tej zakonski podlagi pripadajo le osebi, ki je nameščena v oddelku pod posebnim nadzorom ali v varovanem oddelku, v času njene obravnave oziroma zdravljenja. V imenu take osebe pa lahko njene pravice uveljavlja (samo) njen pooblaščenec ali skrbnik kot zakoniti zastopnik.

Izrek

I. Pritožba predlagatelja se zavrne in se v izpodbijanem delu (1. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožba nasprotnega udeleženca se zavrže. III. Pritožba A. A., A. G., A. B., Z. G. in H. B. se zavrne in se v izpodbijanem delu (2. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

IV. Nasprotni udeleženec, A. A., A. G., A. B., Z. G. in H. B. krijejo sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo: 1. predlagateljev predlog z dne 10. 6. 2020 za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda; 2. predlog najbližjih oseb A. A., A. G., A. B., Z. G. in H. B. za zagotavljanje pravice do obiskov in pravice do uporabe telefona v obliki videoklica.

2. Predlagatelj se pritožuje zoper 1. točko, nasprotni udeleženec in najbližje osebe pa zoper 2. točko navedenega sklepa. Pritožniki uveljavljajo vse zakonske pritožbene razloge. Predlagajo ustrezno spremembo izpodbijanega sklepa, podrejeno njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Predlagatelj navaja, da bi moralo sodišče njegovo vlogo z dne 10. 6. 2020, ki je bila sicer naslovljena kot predlog za sprejem nasprotnega udeleženca v socialno varstveni zavod, upoštevaje njegovo vsebino, obravnavati kot pritožbo po izteku roka. Odločitev o odložitvi namestitve nasprotnega udeleženca v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda do izpolnitve prostorskih pogojev za sprejem ni sprejemljiva, takšen izrek sklepa pa tudi ni izvršljiv. Nasprotni udeleženec potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki mu jih predlagatelj ne more zagotoviti, zato je predlog za takojšnjo namestitev v drug socialno varstveni zavod v največjo korist nasprotnega udeleženca. Sklicevanje na prostorsko prezasedenost zavoda ni sprejemljivo. Ko sodišče v sklepu predlagatelja napotuje na inšpekcijski postopek, poskuša sodno jurisdikcijo prenesti na upravni organ. Zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja nasprotnega udeleženca bi moralo sodišče tudi po uradni dolžnosti ugotavljati obstoj zatrjevanih okoliščin za sprejem v socialno varstveni zavod. Sicer pa predloga nista bila identična, saj predlagatelj ne predlaga namestitve v Center starejših, temveč v drug socialno varstveni zavod.

4. Druga pritožba poudarja, da je bil predlog podan tako v imenu nasprotnega udeleženca kot v imenu njegovih najbližjih sorodnikov. Nasprotnega udeleženca po odločbi CSD zastopa njegova žena. Sodišče o pritožbi nasprotnega udeleženca sploh ni odločalo. Omejitev pravic do obiska in do uporabe telefona je bila arbitrarno izvedena s strani direktorja predlagatelja, ki o tem sodišču ni podal ustreznega predloga. Napačno je stališče, da najbližja oseba ne more predlagati sodišču, naj odloči o izvajanju pravice do sprejemanja obiskov in do uporabe telefona za hospitalizirano osebo. Ker se sklep o omejitvi tovrstnih pravic med drugim vroča tudi najbližji osebi, bi ta morala imeti pravico zahtevati, naj sodišče odloči o omejitvi pravic, oziroma, naj preveri, ali so podani razlogi za omejitev. Pritožniki se v zvezi s tem sklicujejo na odločbo Ustavnega sodišča U-I-60/03-20 z dne 4. 12. 2003 ter na 3. in 8. člen EKČP. Menijo, da je pravica do sprejemanja obiskov in pravica do uporabe telefona ena izmed temeljnih pravic, ki mora biti zagotovljena vsakemu prisilno pridržanemu duševnemu bolniku. Zakonska ureditev, ki najbližjim osebam v primeru kršitve navedenih pravic ne omogoča sodnega varstva, je neustavna. Izpodbijana odločitev krši ustavne pravice tako nasprotnega udeleženca kot ostalih pritožnikov. Pritožba ob tem primerja načelo javnega sojenja z načelom javnega zdravljenja. Kadar pacient ne more skrbeti za lastne potrebe, je jasno, da le sorodniki lahko bdijo nad tem, ali je zanj ustrezno poskrbljeno.

5. Pritožba nasprotnega udeleženca ni dopustna, pritožbi ostalih pritožnikov pa nista utemeljeni.

O pritožbi predlagatelja:

6. Predlagateljeva vloga z dne 10. 6. 2020 je tako po svojem naslovu kot po svoji vsebini ponovni predlog za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda. Neupravičen je pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da bi moralo to predlagateljevo vlogo obravnavati kot pritožbo zoper svoj sklep z dne 12. 5. 2020, s katerim je že odločilo o enakem predlogu predlagatelja, in jo za povrh še šteti za pravočasno, čeprav je bila vloga vložena skoraj mesec dni po izteku pritožbenega roka.

7. Predlagatelj v svoji vlogi ni navajal pritožbenih razlogov, niti ni predlagal pritožbenega preizkusa navedenega sklepa, ampak je zgolj povzemal njegovo vsebino in se obenem skliceval na poslabšano zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da slednje ne predstavlja spremenjene okoliščine, ki bi terjala ponovno odločanje o sprejemu nasprotnega udeleženca v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda. Že ob izdaji sklepa z dne 12. 5. 2020 je bilo zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca tako slabo, da ga z nadaljnjim zdravljenjem pri predlagatelju ne bi bilo mogoče izboljšati. Prav to je bilo razlog za odločitev o namestitvi nasprotnega udeleženca v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda.

8. Pritožbeni pomisleki o izvršljivosti sklepa z dne 12. 5. 2020 so odveč, saj je sklep pravnomočen in ga ni več mogoče izpodbijati. Kot je pritožniku pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, ponovno odločanje o isti stvari ni dopustno. Poleg tega za izvršitev navedenega sklepa ni pristojno sodišče v nepravdnem postopku. Izpodbijani sklep predlagatelja v zvezi s tem ne napotuje na inšpekcijski postopek, kot si zmotno razlaga pritožba.

9. Odveč je tudi pritožbeno opozorilo na pooblastilo sodišča iz 2. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), po katerem sodišče lahko začne nepravdni postopek po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je namreč v obravnavani zadevi, resda na predlog predlagatelja, že odločilo, zatrjevane spremenjene okoliščine pa niso nove, ampak so bile sodišču znane že ob izdaji prvega sklepa z dne 12. 5. 2020. Pritožbena teza, da predloga nista identična, ker tokrat ni bila predlagana namestitev nasprotnega udeleženca v Center starejših temveč v drug socialno varstveni zavod, je zgrešeno. Predlagatelj niti prvič niti drugič ni predlagal namestitve v določen socialno varstveni zavod, sicer pa je ta odločitev rokah sodišča, ki mora pri tem upoštevati predpisane pogoje iz 79. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr).

10. Končno ni sprejemljivo niti sklicevanje na korist nasprotnega udeleženca, ki naj bi opravičevala obravnavanje vloge z dne 10. 6. 2020 kot pritožbe. Ovira za takojšnjo namestitev nasprotnega udeleženca v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda je ugotovljena prezasedenost vseh primernih zavodov, kar je sodišče ugotovilo v sklepu z dne 12. 5. 2020. Predlagatelj z zahtevo za takojšnjo premestitev nasprotnega udeleženca v resnici zasleduje svojo korist, saj želi nasprotnega udeleženca čim prej odpustiti z zdravljenja. Ker predlagatelj niti ne trdi, da se je v Centru starejših že sprostilo prosto mesto za nasprotnega udeleženca, je vztrajanje pri njegovi takojšnji premestitvi neprimerno in neutemeljeno, saj bi nasprotni udeleženec tako lahko ostal brez kakršnegakoli varstva in terapije, čeprav ju glede na svoje zdravstveno stanje nujno potrebuje. Ugotovitev, da bi s tem nastal ustavnopravno nedopusten položaj, je že na prvi pogled očitna in je glede na jasna stališča sodne prakse1 ni treba posebej obrazlagati.

11. Izpodbijani sklep o zavrženju predlagateljevega predloga je torej pravilen in zakonit. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev pa v postopku na prvi stopnji ni bilo. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr sklep v izpodbijanem delu potrdilo.

O pritožbi nasprotnega udeleženca:

12. Pritožbo je v imenu nasprotnega udeleženca vložil odvetnik M. M., ki pa doslej ni predložil pooblastila za zastopanje nasprotnega udeleženca. Pooblastilo, ki ga je odvetniku dala žena nasprotnega udeleženca A. A., ne zadošča. V spisu ni odločbe centra za socialno delo ali sodišča, niti kakšnega drugega dokaza, iz katerega bi bilo razvidno, da je bila nasprotnemu udeležencu odvzeta poslovna sposobnost ali da je bil postavljen pod skrbništvo, nadalje, da je žena nasprotnega udeleženca njegova skrbnica in da je med njenimi pravicami tudi pravica zastopati nasprotnega udeleženca v sodnih postopkih, kot je ta postopek.

13. Ni torej izkazano, da je A. A. zakonita zastopnica nasprotnega udeleženca, ki bi v njegovem imenu smela pooblastiti odvetnika za vložitev pritožbe. Dejstvo, da je A. A. najbližja oseba nasprotnega udeleženca, tega ne more spremeniti. Kot najbližja oseba sme v postopku po ZDZdr skrbeti za pravice in koristi nasprotnega udeleženca, vendar lahko pri tem (brez ustreznega pooblastila) nastopa le v svojem imenu in ne v imenu nasprotnega udeleženca. Sicer pa je takšno tudi pooblastilo, ki ga je 2. 6. 2020 dala odvetniku.2

14. Po navedenem odvetnik M. M. ni upravičen zastopati nasprotnega udeleženca v pritožbenem postopku.

15. Če pritožbo vloži oseba, ki ni imela te pravice, pritožba ni dovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP). Nasprotni udeleženec torej vsebinskega obravnavanja svoje pritožbe ne more doseči. Sodišče druge stopnje je zato njegovo pritožbo zavrglo na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr.

O pritožbi najbližje osebe in ostalih svojcev:

16. Osebi v oddelku pod posebnim nadzorom in varovanem oddelku sta po drugem odstavku 12. člena ZDZdr med drugim zagotovljeni pravica do sprejemanja obiskov in pravica do uporabe telefona. Navedeni pravici je sicer dopustno omejiti, vendar le pod pogoji iz prvega odstavka 13. člena ZDZdr. O omejitvi pravic pa sme po drugem odstavku 13. člena istega zakona odločiti le sodišče, če mu direktor psihiatrične klinike oziroma socialno varstvenega zavoda poda takšen predlog.

17. Kot je pritožnikom pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, pa sodišče v nepravdnem postopku ni pristojno za ukrepanje, kadar pride do kršitve navedenih pravic. Nobenega dvoma ne more biti, da nasprotnemu udeležencu, dokler je ta hospitaliziran pri predlagatelju, ni dopustno arbitrarno odrekati pravice do stikov s svojci, kar vključuje tako njihove obiske kot stike z uporabo telefona. Pritožba ima prav, da gre v takem primeru ne le za kršitev zakonskih, ampak tudi ustavnih in človekovih pravic. Zmotno pa je pritožbeno stališče, da sme nepravdno sodišče s sklepom ob upoštevanju 13. člena ZDZdr odločiti ne le o omejitvi, ampak tudi o izvajanju navedenih dveh pravic, češ da drugačno pravno varstvo za uveljavitev teh pravic ni zagotovljeno. Nasprotni udeleženec ima v takem primeru, poleg zahtevka za inšpekcijski nadzor po 104. členu ZDZdr v zvezi s 105. členom istega zakona, ki ga omenja izpodbijani sklep, vendarle na voljo tudi sodno pot. Ob ustrezno oblikovanem zahtevku in ob pravilnem zastopanju bi nasprotni udeleženec lahko dosegel sodno varstvo v upravnem sporu. Po prvem odstavku 4. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) namreč odloča sodišče o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, v upravnem sporu.

18. Doslej navedeno pa ne velja za ostale pritožnike. Najbližja oseba3 in svojci nasprotnega udeleženca (hči, sin, vnukinji) nimajo pravic iz drugega odstavka 12. člena ZDZdr, saj jim za razliko od nasprotnega udeleženca ni omejena ali odvzeta osebna svoboda. Pravice na tej zakonski podlagi pripadajo le osebi, ki je nameščena v oddelku pod posebnim nadzorom ali v varovanem oddelku, v času njene obravnave oziroma zdravljenja. V imenu take osebe pa lahko njene pravice uveljavlja (samo) njen pooblaščenec ali skrbnik kot zakoniti zastopnik. Na ta način oseba doseže, da lahko svojo pravico do stikov s svojcem v času njegove obravnave uresničijo tudi njegovi svojci. Pritožbeni pomisleki o domnevni neustavnosti takšne ureditve tako niso utemeljeni.

19. Ostali pritožniki torej v tem postopku niso upravičeni predlagatelji (prvi odstavek 24. člena ZNP-1). Sodišče prve stopnje bi njihov predlog moralo zavrniti že iz tega razloga. Tako se pokaže, da je odločitev, ki jo v 2. točki izreka vsebuje izpodbijani sklep, kljub vsemu pravilna, čeprav se obrazložitev sklepa napačno sklicuje na sodno nepristojnost.4 Sodišče druge stopnje je zato pritožbo najbližje osebe in ostalih pritožnikov zavrnilo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr ter sklep sodišča prve stopnje v tem delu potrdilo. V postopku na prvi stopnji namreč ni bilo procesnih ali materialnih kršitev, ki bi terjale drugačno odločitev.

20. Čeprav sodišče prve stopnje o predlogu nasprotnega udeleženca ni odločilo, sklep ni obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka. Za tak primer je v zakonu predpisan institut dopolnilnega sklepa (325. člen v zvezi s 332. členom ZPP in 42. členom ZNP-1), seveda ob izpolnjenem pogoju pravočasnosti in dopustnosti pritožbe.

21. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je posledica neuspešnih pritožb. V takem primeru ne velja pravilo, da se stroški krijejo iz proračuna oziroma iz sredstev sodišča (68. člen ZDZdr), zato jih morajo trpeti pritožniki sami.

22. Pritožbeni preizkus je opravila sodnica posameznica, ker sta izpodbijana sklepa o zavrženju predlogov procesne narave (366.a člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 51/2019 z dne 25. 4. 2019, sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 71/2019 z dne 27. 6. 2019, odločba Ustavnega sodišča U-I-477/18-19 (Up 93/18-37) z dne 23. 5. 2019. 2 Priloga spisa C2, peti list. Iz pooblastila izhaja, da je A. A. odvetniku naročila in zastopanje v svojem imenu. 3 Tak položaj ima po 10. točki 2. člena ZDZdr v tem postopku samo žena nasprotnega udeleženca A. A. 4 Predlog nasprotnega udeleženca bi moralo sodišče prve stopnje, ob izpolnjenih ostalih procesnih predpostavkah, odstopiti v obravnavanje upravnemu sodišču.