Jedro

Sklicevanje na odločbo Ustavnega sodišča RS Up-1116/2009-22 z dne 3. 3. 2011, V obravnavanem primeru ne pride v poštev, saj tožniku začasna omejitev gibanja na prostore Centra za tujce v Postojni ni bila izrečena zaradi suma zavajanja ali zlorabe postopka mednarodne zaščite po določbah druge alineje prvega odstavka 51. člena v zvezi s četrto alinejo 55. člena ZMZ, ampak po določbah druge alineje prvega odstavka 51. člena v zvezi s 5. in 6. točko prvega odstavka 55. člena ZMZ, v času izdaje izpodbijanega sklepa tožene stranke pa tudi iz razloga ugotavljanja istovetnosti (po prvi alineji prvega odstavka 51. člena ZMZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje po opravljeni glavni obravnavi na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper sklep tožene stranke z dne 29. 9. 2011, s katerim je tožena stranka na podlagi prve in druge alineje prvega odstavka 51. člena v povezavi s 5. in 6. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ) tožniku omejila gibanje na prostore Centra za tujce v Postojni, do prenehanja razlogov, vendar najdlje za tri mesece, z možnostjo podaljšanja še za en mesec, in sicer od dne 27. 9. 2011 od 18.15 ure do dne 27. 12. 2011 do 18.15 ure.

2. Po presoji sodišča prve stopnje je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita. Ugotavlja, da je tožnik po izdaji izpodbijanega sklepa tožene stranke v spis vložil fotokopijo potnega lista, ki jo je na glavni obravnavi pred sodiščem prve stopnje ponovno predložil in tako ni več podan razlog za začasno omejitev gibanja iz prve alineje prvega odstavka 51. člena ZMZ, obstajata pa razloga za začasno omejitev gibanja iz druge alineje prvega odstavka 51. člena v povezavi s 5. in 6. točko prvega odstavka 55. člena ZMZ. Sledi utemeljitvi izpodbijanega sklepa tožene stranke. Po njegovi presoji tožena stranka tudi ni prekoračila meje prostega preudarka. Sklicuje se na določbe druge alineje prvega odstavka 51. člena v povezavi s 5. in 6. točko prvega odstavka 55. člena ZMZ.

3. Tožnik v pritožbi zoper izpodbijano sodbo uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu. Sodišče prve stopnje ni odgovorilo na vse tožbene ugovore, ki so bistvenega pomena za odločitev. Izrečeni ukrep omejitve gibanja pomeni poseg v pravico do osebne svobode in ni v skladu s tretjim odstavkom 15. člena Ustave RS. Sklicuje se na sodbo Ustavnega sodišča RS Up-1116/09-12 z dne 3. 3. 2011. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo „razveljavi in jo spremeni ter odpravi sklep tožene stranke“.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Prosilcu za mednarodno zaščito se lahko na podlagi določb prvega odstavka 51. člena ZMZ začasno omeji gibanje, če je to potrebno zaradi ugotavljanja istovetnosti (prva alineja) ali če je to potrebno zaradi suma zavajanja in zlorabe postopka, med drugim tudi iz razlogov 5. in 6. točke prvega odstavka 55. člena ZMZ (druga alineja), to je, če prosilec brez utemeljenega razloga ni izrazil namena za vložitev prošnje v najkrajšem možnem času, če je za to imel možnost (5. točka prvega odstavka 55. člena) ali če je prosilec vložil prošnjo samo zato, da bi odložil ali onemogočil odstranitev iz države (6. točka prvega odstavka 55. člena). Po drugem odstavku 51. člena ZMZ se gibanje lahko omeji na območje azilnega doma oziroma njegove izpostave ali na za to namenjen objekt azilnega doma ali drug ustrezen objekt ministrstva. Po četrtem odstavku 51. člena ZMZ omejitev gibanja odredi ministrstvo s sklepom, traja pa lahko do prenehanja razlogov, vendar največ tri mesece. Če so razlogi za omejitev gibanja po tem času še vedno podani, se omejitev lahko podaljša še za en mesec.

7. V obravnavani zadevi je tožena stranka na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja, ki ga tožnik v pritožbi ne izpodbija, ugotovila, da obstajajo razlogi za začasno omejitev gibanja iz prve in druge alineje prvega odstavka 51. člena v povezavi s 5. in 6. točko prvega odstavka 55. člena ZMZ. Za izrek ukrepa začasne omejitve gibanja zadostuje, da obstaja že eden od v ZMZ določenih razlogov. Po opravljeni glavni obravnavi je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je prenehal razlog za omejitev gibanja po prvi alineji prvega odstavka 51. člena ZMZ, ki je v času izdaje izpodbijanega sklepa obstajal, da pa iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijanega sklepa tožene stranke, kateri sodišče prve stopnje sledi, obstaja razlog za začasno omejitev gibanja iz druge alineje prvega odstavka 51. člena v povezavi s 5. in 6. točko prvega odstavka 55. člena ZMZ. V upravnem postopku je bilo ugotovljeno: da je bil tožnik prijet na ozemlju Slovenije dne 29. 8. 2011, da je bil iz razloga prisilne odstranitve iz države dne 30. 8. 2011 nastanjen v Centru za tujce v Postojni in, da je namen vložitve prošnje za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji izrazil šele dne 22. 9. 2011, čeprav je imel možnost to storiti že na PP Ljubljana Center in ves čas bivanja v Centru za tujce.

8. Vrhovno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje in tožene stranke, da se od osebe, ki je v izvorni državi resnično ogrožena, pričakuje, da za mednarodno zaščito zaprosi v najkrajšem možnem času in tudi s tem, da iz tožnikovega ravnanja izhaja, da je za mednarodno zaščito zaprosil z namenom, da bi odložil prisilno odstranitev iz države, saj je za mednarodno zaščito zaprosil šele po štiriindvajsetih dnevih po nastanitvi v Centru za tujce. Upoštevaje navedeno, je bilo po presoji Vrhovnega sodišča glede na ugotovljeno dejansko stanje v obravnavani zadevi materialno pravo pravilno uporabljeno.

9. Vrhovno sodišče zavrača kot neutemeljen uveljavljeni razlog bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu. S tem, ko je sodišče prve stopnje presodilo, da je izpodbijani sklep tožene stranke zakonit, je po presoji Vrhovnega sodišča odgovorilo tudi na tožbeno navedbo, da izrečeni ukrep začasne omejitve gibanja pomeni poseg v pravico do osebne svobode, ki je bil v obravnavanem primeru na zakonu (ZMZ) utemeljen.

10. Na drugačno odločitev v tej zadevi ne more vplivati tožnikovo sklicevanje na odločbo Ustavnega sodišča RS Up-1116/2009-22 z dne 3. 3. 2011. V tej odločbi je, kot sicer opozarja v pritožbi tožnik, Ustavno sodišče RS zavzelo stališče, da sum zavajanja ali zlorabe postopka mednarodne zaščite (na podlagi druge alineje prvega odstavka 51. člena v zvezi s četrto alinejo 55. člena ZMZ) sam po sebi ne more biti ustavno dopusten razlog za tako dolgotrajen poseg v osebno svobodo kot eno izmed najbolj temeljnih pravic posameznika. Vendar pa v obravnavanem primeru tožniku začasna omejitev gibanja na prostore Centra za tujce v Postojni ni bila izrečena zaradi suma zavajanja ali zlorabe postopka mednarodne zaščite po določbah druge alineje prvega odstavka 51. člena v zvezi s četrto alinejo 55. člena ZMZ, ampak po določbah druge alineje prvega odstavka 51. člena v zvezi s 5. in 6. točko prvega odstavka 55. člena ZMZ, v času izdaje izpodbijanega sklepa tožene stranke pa tudi iz razloga ugotavljanja istovetnosti (po prvi alineji prvega odstavka 51. člena ZMZ). Kot je bilo že pojasnjeno, so po presoji Vrhovnega sodišča pogoji za omejitev gibanja po navedenih določbah ZMZ podani.

11. Ker ni podan uveljavljani pritožbeni razlog, in ne razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.