Jedro

Odločba prvostopnega organa in odločba Komisije kot celota predstavljata odločitev delodajalca.

Bistveno je, da je bil dokazni predlog podan pravočasno (prvi odstavek 286. člena). Kdaj (na katerem naroku za glavno obravnavo) bo sodišče predlagane dokaze izvedlo, je njegova presoja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za razveljavitev sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja (v nadaljevanju: Komisija) št., 100051-757/2012/3 z dne 9. 1. 2013 in sklepa Ministrstva za zunanje zadeve št., 10000-12/2012/23 z dne 5. 11.2012, zahtevek za ugotovitev, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki še traja, ter zahtevek za reintegracijo in reparacijo. Tožena stranka je tožnici redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je tožena stranka izpolnila formalne pogoje, ki jih za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga predpisuje Zakon o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU, Ur. l. RS, št. 56/2002 in naslednji) in dokazala utemeljenost odpovednega razloga po določbi drugega odstavka 156. člena ZJU.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo pritožbo tožnice in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da se sodišče druge stopnje ni opredelilo do pritožbenih navedb, da v odpovedi navedeni razlog za izbiro tožnice kot presežnega delavca ne obstaja (zato naj bi bila odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita), glede verodostojnosti priče A. A., in ker sodišče prve stopnje ni dopustilo vprašanj za pričo B. B. Meni, da Akt o spremembah in dopolnitvah Akta o notranji organizaciji v Ministrstvu za zunanje zadeve št. ZDK/2012-928 z dne 13. 7. 2012 (v nadaljevanju: Akt) ni bil sprejet po postopku, ki ga predvideva 26. člen ZJU, ker ni bilo usklajevanja z reprezentativnim sindikatom. Zato je nezakonit in so nezakonite tudi odpovedi, podane na njegovi podlagi. Tožena stranka vse do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo ni predložila dokazil v potrditev navedb, da je preverila možnost premestitve. Zmotno je stališče sodišča druge stopnje, da je sodišče prve stopnje ravnalo v skladu z določbo 286a. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji), ko je na drugem naroku s sklepom naložilo toženi stranki predložitev izpisa zasedenosti delovnih mest. Listine sodišče ne bi smelo upoštevati, ker je bila predložena prepozno. Poleg tega tožena stranka ni predložila tiste listine, katere predložitev ji je naložilo sodišče s sklepom, torej izpis delovnih mest pri toženi stranki za november 2012. Zato bi moralo sodišče prve stopnje šteti za dokazano trditev tožnice, da tožena stranka ni preverila možnosti premestitve in da so ob odpovedi obstajala ustrezna delovna mesta za tožnico. Sodišče druge stopnje se do teh pritožbenih navedb ni opredelilo in s tem storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker sodišče prve stopnje kot prepoznih ni upoštevalo navedb tožnice, da ima V. stopnjo izobrazbe, čeprav je upoštevalo izpis tožene stranke z dne 18. 4. 2014 kot pravočasen, je s tem neutemeljeno privilegiralo toženo stranko. Šele s predložitvijo izpisa je postalo odločilno dejstvo tudi dosežena stopnja izobrazbe tožnice. Poleg tega tožnica do 13. 3. 2014 niti ni bila seznanjena z dejstvom, da ima V. stopnjo izobrazbe. Navedeni okoliščini predstavljata opravičljiv razlog po četrtem odstavku 286. člena ZPP. Zmotno je stališče, da je za presojo možnosti premestitve bistvena izobrazba, ki se zahteva za delovno mesto, ki ga je delavec zasedal. 4. Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena toženi stranki, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Tožena stranka je tožnici, zaposleni na delovnem mestu tehnični manipulant III, v Službi za tajne podatke, odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga na podlagi drugega odstavka 156. člena ZJU. S 1. 4. 2010 je Ministrstvo za zunanje zadeve (v nadaljevanju: Ministrstvo) izvedlo prevzem javnih uslužbencev, ki so opravljali naloge v Službi Vlade RS za razvoj in evropske zadeve. Zaradi združitve je Ministrstvo junija 2012 izvedlo analizo delovnih mest in delovnih procesov in na podlagi ugotovitev predlagalo spremembe v strukturi notranje organizacije ter pri delovnih mestih. Vlada RS je 29. 3. 2012 sprejela sklep o uvedbi reorganizacije v ministrstvih in vladnih službah. Reorganizacija se je izvedla z Aktom, ki je začel veljati 1. 9. 2012. Zaradi racionalizacije delovnih procesov so se naloge delovnega mesta tehnični manipulant III prerazporedile na več drugih delovnih mest v novi organizacijski enoti Službi za poslovanje z dokumentarnim gradivom. Tožničino delovno mesto v novi strukturi ni bilo več potrebno, zato se je ukinilo.

8. Prvostopni organ tožene stranke je v sklepu o odpovedi pogodbe o zaposlitvi določil tožnico kot presežno delavko, ker naj bi bil primerljivi delavec varovan po 114. členu ZDR, medtem ko jo je drugostopenjski organ štel za presežno delavko, ker je bil primerljivi delavec bolje ocenjen. Tožnica sodišču druge stopnje očita, da ni odgovorilo na pritožbene navedbe o nezakonitosti odpovedi, ker naj bi drugostopenjski organ uporabil drug kriterij kot prvostopenjski organ. Sodišče na uveljavljeno pritožbeno navedbo res ni izrecno odgovorilo, vendar to v konkretnem primeru ni vplivalo na pravilnost odločitve, ker ni utemeljeno stališče tožnice, da je odpoved nezakonita samo zaradi navedenih razlik med odločbo organa prve in druge stopnje. Morebitno zmotno presojo prvostopenjske odločbe lahko sanira tudi drugostopenjski organ, ki je v skladu s 35. členom ZJU Komisija. Odločba prvostopnega organa in odločba Komisije kot celota predstavljata odločitev delodajalca (1). Zato ne drži očitek, da je sodišče prve stopnje nedopustno širilo vsebino odpovedi. Pri tem tožnica tudi meša odpovedni razlog in izbiro delavca, ki mu zaradi tega razloga delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi.

9. Tožnica je v tožbi predlagala, da tožena stranka predloži izpisek sistematizacije z zasedenostjo po delovnih mestih. Sodišče prve stopnje je na drugem naroku dne 9. 4. 2014 sprejelo dokazni sklep in pozvalo toženo stranko, naj v roku 10 dni v spis predloži izpis zasedenosti delovnih mest (v nadaljevanju: izpis). Nanj se je namreč sklicevala priča A. A., da ga je uporabljala kot pripomoček pri ugotavljanju, ali je tožnici mogoče ponuditi drugo ustrezno delovno mesto. Tožena stranka je izpis posredovala dne 18. 4. 2014. Tožnica nasprotuje stališču sodišča druge stopnje, da je poziv (sklep) sodišča prve stopnje utemeljen na določbi 286 a. člena ZPP in zato pravočasen. Očitek bistvene kršitve ni utemeljen.

10. Bistveno je, da je bil dokazni predlog podan pravočasno (prvi odstavek 286. člena). Kdaj (na katerem naroku za glavno obravnavo) bo sodišče predlagane dokaze izvedlo, je njegova presoja (drugi odstavek 213. člena ZPP in prvi odstavek 287. člena ZPP). Tudi določba 286 a. člena ZPP omogoča sodišču, da lahko strankam pred ali med glavno obravnavo s pisnim pozivom ali ustno na naroku naloži, da v roku, ki ga določi, odgovorijo na posamezna vprašanja glede okoliščin, ki so pomembne za odločitev, da dopolnijo ali dodatno obrazložijo svojo predhodne navedbe, predlagajo dodatne dokaze, predložijo listine, na katere so se sklicevale. Tožnica sama je predlagala predložitev izpisa in se zato naknadno ne more sklicevati na to, da se je sodišče s tem, ko je izvedlo dokaz, postavilo na stran tožene stranke (ker se ne strinja z zaključki sodišča, sprejetimi na podlagi tega dokaza).

11. Poleg tega tožnica meni, da izpis, ki ga je predložila tožena stranka, datira na dan 18. 4. 2014 in zato ni datumsko tisti izpis, katerega predložitev je sodišče naložilo toženi stranki (datiran novembra 2012). Ker se sodišče druge stopnje do teh pritožbenih navedb ni opredelilo, naj bi bila podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpis prikazuje stanje (oziroma zasedenost) delovnih mest na dan 4. 9. 2012 (kar je tožena stranka izrecno pojasnila v spremnem dopisu z dne 18. 4. 2014) in navedbe tožnice ne držijo. Ker se sodišču druge stopnje do nebistvenih navedb ni treba posebej opredeljevati (2), bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana. Enako velja tudi za očitek, da se sodišče druge stopnje ni opredelilo do pritožbenih navedb, da je podana bistvena kršitev, ker bi sodišče prve stopnje moralo dopustiti vprašanja za pričo B. B. o dodatnem zaposlovanju pri toženi stranki. Ker je med podajo odpovedi in domnevnim zaposlovanjem preteklo eno leto in pet mesecev, dejstvo morebitnega novega zaposlovanja po tolikšnem času za presojo konkretne odpovedi ni bistveno

12. Glede verodostojnosti priče A. A. je sodišče druge stopnje pojasnilo, da samo dejstvo, da je zaposlena pri toženi stranki, ne vpliva na verodostojnost njene izpovedi in to povezalo z opozorilom na dolžnost govoriti resnico in posledice krive izpovedbe. Tožnica meni, da je na ta način pavšalno odgovorilo na pritožbene navedbe, vendar v pritožbi ni ponudila razlogov, na podlagi katerih bi bil podan utemeljen dvom v verodostojnost priče. 13. Tudi sicer je standard obrazloženosti odločb sodišč druge stopnje nižji od standarda obrazloženosti odločb sodišč prve stopnje. Kadar drugostopenjsko sodišče sprejema dokazno oceno sodišča prve stopnje (ki je v konkretnem primeru obsežna in celovita) in iz nje izpeljane ugotovitve o odločilnih dejstvih, ni nujna ponovitev vseh dokaznih argumentov sodišča prve stopnje. Dovolj je, da iz razlogov sodbe sodišča druge stopnje izhaja, da se je pritožbeno sodišče seznanilo s pritožbenimi razlogi in jih ni enostavno prezrlo (3).

14. Tožena stranka je v izpodbijanih sklepih in tudi kasnejših vlogah navedla, da ima tožnica dokončano III. stopnjo izobrazbe. Poleg tega se je za delovno mesto tehnični manipulant III zahtevala III. stopnja izobrazbe. Zato je sodišče izhajalo iz dejstva, da ima tožnica dokončano III. stopnjo izobrazbe. Šele v pripravljalni vlogi z dne 18. 3. 2014, ki je bila podana po prvem naroku za glavno obravnavo, je tožnica začela zatrjevati, da ima dokončano V. stopnjo izobrazbe. Zato sta sodišči nižjih stopenj presodili, da je glede navedb o tem, da ima V. stopnjo izobrazbe prekludirana.

15. Tožnica v reviziji navaja, da je šele po predložitvi izpisa tožene stranke dne 18. 4. 2014 postalo odločilno dejstvo stopnja izobrazbe tožnice, in da pred 13. 3. 2014 niti ni bila seznanjena s tem, da ima V. stopnjo izobrazbe. Navedeni okoliščini naj bi opravičevali zamudo tožnice, vendar te navedbe tudi sicer ne morejo biti odločilne, saj tožnica glede na delo ni bila primerljiva s C. C., prostih delovnim mest za tožnico v skladu z 158. členom ZJU pa ni bilo.

16. Po prepričanju tožnice Akt ni bil sprejet po postopku, ki ga predvideva določba 26. ZJU. Ker ni bil izveden usklajevalni postopek s sindikatom, naj bi bil Akt nezakonit in posledično tudi odpoved tožnici. Očitek zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je predsednik reprezentativnega sindikata na sestanku pri toženi stranki dne 13. 7. 2012 nasprotoval spremembi akta o sistematizaciji. Nato je v dopisu z dne 16. 7. 2012 podal še pisne pripombe v zvezi s predlogom Akta, do katerih se je tožena stranka v dopisu z dne 17. 7. 2012 obrazloženo opredelila. Tudi po presoji revizijskega sodišča je na ta način prišlo do usklajevanje med toženo stranko in reprezentativnim sindikatom in je tožena stranka s tem izpolnila zakonsko obveznost usklajevanja z reprezentativnim sindikatom. Peti odstavek 26. člena ZJU delodajalcu nalaga, da mora mnenje reprezentativnega sindikata upoštevati ali ga povabiti k usklajevanju, pri čemer ne predpisuje oblike ali načina, po katerem naj bi se usklajevalni postopek opravil. 17. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo v preostalem delu zavrnilo kot neutemeljeno.

Op. št. (1): Primerjaj zadevo VIII Ips 37/2015 z dne 8. 9. 2015. Op. št. (2): Po prvem odstavku 360. člena ZPP mora sodišče druge stopnje presoditi navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena, kar navedba o predložitvi datumsko napačnega izpisa ni bila.

Op. št. (3): Primerjaj sodbo VS RS II Ips 321/2014 z dne 5. 2. 2015.