Jedro

Ker je tožeča stranka pridobila stanovanjsko pravico na stanovanju, ki je opredeljeno kot službeno stanovanje, ji mora tožena stranka omogočiti nakup drugega primernega stanovanja pod pogoji, ki so določeni za privatizacijo.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek na sklenitev prodajne pogodbe po določbah Stanovanjskega zakona o privatizaciji za stanovanje N., ugodilo pa je podrejenemu zahtevku, po katerem mora tožena stranka omogočiti tožnici nakup drugega primernega stanovanja pod enakimi pogoji. Ugotovilo je, da je bilo tožnici dodeljeno sporno stanovanje kot službeno. Zato lastnik tega stanovanja ni dolžan prodati, mora pa imetniku stanovanjske pravice omogočiti nakup drugega primernega stanovanja pod pogoji, ki veljajo za privatizacijo.

Proti tej sodbi sta se pritožili obe pravdni stranki. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnice kot neutemeljeno in glede zavrnitve primarnega zahtevka potrdilo sodbo prve stopnje. Pritožbi tožene stranke pa je deloma ugodilo tako, da je izrek o ugoditvi podrejenemu zahtevku vskladilo z zakonskim besedilom. Potrdilo je prvostopno ugotovitev, da je bilo tožnici dodeljeno sporno stanovanje v zvezi z njenim delom. Ker pa je imela tožnica na tem stanovanju stanovanjsko pravico, veljata zanjo glede pravice do nakupa drugega primernega stanovanja določbi tretjega in drugega odst. 129.čl. Stanovanjskega zakona.

Proti tej sodbi vlaga revizijo tožena stranka. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijano sodbo glede podrejenega zahtevka in tožbeni zahtevek tudi v tem delu zavrne. Navaja, da tožnica ni pridobila stanovanjske pravice, ampak le pravico do začasne uporabe stanovanja.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil (3. odst. 390.čl. Zakona o pravdnem postopku).

Revizija ni utemeljena.

Tožnici je bilo sporno stanovanje dodeljeno z odločbo ravnatelja Osnovne šole F. A. z dne 26.11.1984. V tej odločbi je izrecno navedeno, da pridobi tožnica stanovanjsko pravico. Enako določa tudi stanovanjska pogodba med tožnico in Osnovno šolo F. A. z dne 14.1.1987. Tožena stranka v reviziji zatrjuje drugače, namreč da je imela tožnica na spornem stanovanju pravico do začasne uporabe stanovanja. Če bi bilo to točno, tožnica ne bi imela pravice do nakupa drugega primernega stanovanja pod pogoji, ki jih Stanovanjski zakon (v nadaljnjem SZ) določa za privatizacijo stanovanj. Toda stališče tožene stranke ne upošteva dodelitvene odločbe in stanovanjske pogodbe kot pravne podlage za opredelitev pravice, ki jo je pridobila tožnica na spornem stanovanju. Obe navedeni listini pa sta jasni. Z njima je določeno, da je tožnica pridobila stanovanjsko pravico na spornem stanovanju. S tem so izkazane predpostavke iz tretjega odst. 129.čl. SZ, zaradi česar mora tožena stranka na podlagi drugega odst. tega člena omogočiti tožnici nakup drugega primernega stanovanja pod pogoji, ki jih zakon določa za prodajo stanovanj po določbah o privatizaciji.

Z izpodbijano sodbo je bilo odločeno na podlagi pravilne uporabe materialnega prava. Uveljavljeni revizijski razlog ni podan in je zato revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožene stranke kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).