Jedro

Izpodbijana pravnomočna sodba je bila izdana v premoženjskem sporu z nedenarnim zahtevkom. V takih sporih je po drugem odstavku 367. člena ZPP revizija dovoljena le, če je vrednost spornega predmeta presegala 1.000.000 tolarjev. Te vrednosti pa vrednost spornega predmeta v tej pravdi ni presegala. Zato revizija ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo ugotovilo, da ima tožnica pravico uporabe na sporni mejni površini, ki je označena na skici v izmeri, ki je sestavni del sklepa opr. št. N 16/79 z dne 13.4.l982, s točkami A, B, C in D in sedaj leži na parc. št. 83/2 k.o... S tem je v celoti ugodilo končnemu tožbenemu zahtevku tožeče stranke. Tožencu je tudi naložilo plačilo tožničinih pravdnih stroškov.

Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo toženčevo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper to pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je toženec vložil pravočasno revizijo, s katero uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe, tako da bo tožbeni zahtevek v celoti zavrnjen. Podrobnejši povzetek revizije ni potreben, glede na to, da revizijsko sodišče o utemeljenosti njenih razlogov ni odločilo.

Obravnavana sodba sodišča prve stopnje, s katero je bil končan postopek pred sodiščem prve stopnje v tej pravdni zadevi, je bila izdana 9.2.2000 (po opravljeni glavni obravnavi, ki je bila končana dne 31.l.2000) - in torej potem, ko je začel dne 14.7.l999 veljati novi Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP). Glede na to je bilo treba, upoštevaje prehodne določbe ZPP (zlasti prvi odstavek 498. člena, po argumentaciji a contrario), tudi v tem revizijskem postopku uporabiti določbe ZPP).

Revizija je bila v skladu s prvim in drugim odstavkom 375. člena ZPP vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni dovoljena.

Tožena stranka je tožbo, s katero se je začel postopek v obravnavani pravdni zadevi, vložila dne 10.5.l983, v trimesečnem roku, ki ga je imela na razpolago za uveljavljanje močnejše pravice (lastninske pravice oziroma pravice uporabe na zemljišču v družbeni lastnini) po sklepu N 16/79, ki ga je v mejnem sporu sedanjih pravdnih strank dne 13.4.l982 izdalo tedanje Temeljno sodišče v Kopru, Enota v Kopru. Vrednost spornega predmeta v tako začetem lastninskem sporu je ovrednotila z zneskom tedanjih 5.000 din. Na zahtevo sodišča je tožeča stranka nato popravila zahtevek dne 16.10.1990 in pri spremenjenem zahtevku na novo ovrednotila vrednost spornega predmeta z zneskom tedanjih "5.000 K din". Naslednje razpolaganje s tožbenim zahtevkom je sledilo dne 28.3.l994. Tedaj je tožnica (skupaj s svojim možem kot sotožnikom) postavila zahtevek v štirih točkah, med katerimi je v prvi zahtevala "ugotovitev, da imata tožnika /.../ močnejšo pravico na mejni površini /.../ označeni na načrtu Geodetske uprave Koper kot sestavnem delu tega zahtevka s črkami A, B, C in D". Vrednost spornega predmeta pravde s tem novim tožbenim zahtevkom (šlo je tedaj za spremembo tožbe v smislu prvega odstavka 191. člena takrat veljavnega ZPP 1977), je ovrednotila z zneskom 100.000 SIT.

Tožbeni zahtevek, o katerem je bilo odločeno z izpodbijano pravnomočno sodbo, je nastal z delnimi umiki zahtevka, ki je bil postavljen v vlogi "dopolnitev tožbenega zahtevka" z dne 28.3.l994. Pri vseh teh poznejših razpolaganjih tožeče stranke z zahtevkom tožeča stranka ni nikoli navedla kakšne nove vrednosti spornega predmeta. Ne glede na to pa vse, kar je sledilo njeni vlogi z dne 28.3.1994, ni pomenilo sprememb tožbe (v smislu prvega odstavka 199. člena ZPP 1977) proti končnemu edinemu tožencu - torej spremembe istovetnosti zahtevka, povečanja obstoječega zahtevka ali uveljavljanja drugega zahtevka poleg obstoječega; šlo je le za zmanjšanja zahtevka. Spremembe tožbe proti končnemu edinemu tožencu tudi ni spremenil umik tožbe proti prvotnima dodatnima tožencema. Zato je vse do konca pravde, torej do izdaje obravnavane sodbe sodišča prve stopnje, ostala odločilna vrednost spornega predmeta, navedena v vlogi tožeče stranke z dne 28.3.l994 - to je 100.000 SIT.

Sodba prve stopnje je bila izdana 9.2.2000, po glavni obravnavi, ki je bila končana 31.1.2000. Po vsem povedanem je bila izpodbijana pravnomočna sodba izdana v premoženjskem sporu z nedenarnim zahtevkom. V takih sporih je po drugem odstavku 367. člena ZPP revizija dovoljena le, če je vrednost spornega predmeta presegala 1,000.000 tolarjev. Te vrednosti pa vrednost spornega predmeta v tej pravdi ni presegala. Zato revizija ni dovoljena in jo je moralo revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP zavreči, ker tega (ob preizkusu revizije po 374. členu ZPP) ni storilo že sodišče prve stopnje.