Jedro

Zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu ne more odločati o predhodnem vprašanju, ali obstaja razpolagalni posel, na katerega pravo veže nastanek pravice, temveč je glede obstoja temelja za prenos pravice vezano na vsebino odsvojiteljeve izjave, kakršna je zapisana v listini, na podlagi katere se predlaga vpis.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Izbriše se zaznamba zavrnitve predloga.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru M. K. zoper sklep istega sodišča, Dn. št. 844/2001 z dne 7.3.2002, in zavrnilo predlog, da se predlagatelj vknjiži kot lastnik na nepremičnini, trisobnem stanovanju v izmeri 81,80 m2 v četrtem nadstropju, št. 23/IV, s kletjo, vpisanem pri vložku 1699, podvložek 1699/26, k.o. Škofja Loka.

Zoper takšen sklep se je pritožil predlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor zavrne in odloči, da se dovoli predlagana vknjižba. Navaja, da je edini kupec po pogodbi, na podlagi katere je predlagal vknjižbo, saj je njen edini podpisnik. Za prenos lastninske pravice na nepremičnini je potrebna obličnost, in sicer je treba skleniti pismeno pogodbo. Na podlagi 72. člena Zakona o obligacijskih razmerjih je pogodba sklenjena, ko listino podpišejo vsi, ki se z njo zavezujejo. Za predlagatelja je pogodba veljavna, za osebe, ki je niso lastnoročno podpisale, pa ni nikoli nastala, čeprav so v uvodu navedene kot stranke. Pogodba je bila sklenjena leta 1970 pred sodiščem, predlagateljevi otroci pa so bili k pogodbi pripisani kasneje. Sprememba ni bila overjena in sodišče bi moralo preveriti, kdo so dejansko pogodbene stranke. Že iz vsebine pogodbe je jasno, da je kupec ena oseba, saj v njej niso določeni deleži. Kupec in lastnik nepremičnine do celote je tako le predlagatelj, pogodba pa je veljavna in ni bila izpodbita ter je sposobna za vpis.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo predlog za vknjižbo predlagateljeve izključne lastninske pravice na nepremičnini na podlagi "pogodbe za nakup in prodajo stanovanja" z dne 19.5.1970 (priloga A1) in je že v svojih razlogih pojasnilo, da se predlagana vknjižba dovoli na podlagi javne ali zasebne listine, ki mora vsebovati veljaven pravni temelj (21. člen ZZK, Ur. l. RS, št. 33/95). V zvezi s pravnim poslom kot pravnim temeljem pridobitve oziroma prenehanja lastninske pravice na nepremičnini sodišče druge stopnje predlagatelja predvsem opozarja na razlikovanje med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom (Nina Plavšak et al., Zakon o zemljiški knjigi s komentarjem, GV, Ljubljana 1998, str. 111-120 in 127-129). S prvim nastane upniku (kupcu) obligacijska pravica zahtevati izpolnitveno ravnanje (terjatev), drugi pa predstavlja to izpolnitveno ravnanje dolžnika (prodajalca), na podlagi katerega pridobi upravičenec stvarnopravno pravico, ki je predmet zavezovalnega pravnega posla (lastninska pravica). Izjava volje, ki ustvari zavezo za prenos lastninske pravice na nepremičnini (kupna pogodba), je v nasprotju s predlagateljevim mnenjen neoblična, pač pa mora glede na strogo formalno naravo zemljiškoknjižnega postopka predlagatelj obstoj veljavnega pravnega temelja za pridobitev stvarne pravice na nepremičnini (razpolagalnega pravnega posla) dokazati z listino, torej s pismeno izjavo odsvojiteljeve volje, da razpolaga s svojo pravico v korist pridobitelja (zemljiškoknjižno dovolilo). Zemljiškoknjižno sodišče v postopku odločanja o vpisih ne more odločati o predhodnem vprašanju, ali obstaja pravno dejstvo (razpolagalni posel), na katerega pravo veže nastanek oziroma prenehanje pravice, ki se v vpisuje v zemljiško knjigo. S pravnega gledišča je tako tudi zgolj naključje, da se izjava o prenosu lastninske pravice nahaja v isti listini, ki vsebuje tudi zapis zavezovalnega posla (kupne pogodbe). Zato za vknjižbo ni pomembno, kdo je v resnici sklenitelj zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla, temveč v čigavo korist je glede na vsebino listine, ki je podlaga za vpis, s svojo lastninsko pravico razpolagal njen imetnik. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, so poleg predlagatelja kot kupci oziroma pridobitelji lastninske pravice v listini, na podlagi katere je predlagan vpis, navedene še tri osebe. Glede na obrazloženi pomen listine, s katero se izkazuje volja prodajalca oziroma imetnika lastninske pravice, da s svojo pravico razpolaga, je v zemljiškoknjižnem postopku tudi brez pomena, ali so bile te osebe v listino vnešene "naknadno in brez predlagateljevega soglasja". Zato sodišče prve stopnje predlogu za vknjižbo I.K. kot izključnega lastnika nepremičnine ni moglo ugoditi.

Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 2. točke 95. člena ZZK zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ter odločilo, da se izbriše zaznamba zavrnitve predloga.