Jedro

Brez navedbe konkretnega pravnega vprašanja revizije iz razloga po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni mogoče dovoliti.

Revident ni navedel in izkazal, katere posledice mu bodo nastale in zakaj naj bi bile te zelo hude, zato tudi pogoj za dovolitev revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revidenta) zoper sklep Upravne enote Novo mesto, št. 330-2983/2012 z dne 13. 12. 2012, s katerim je bila zavržena revidentova vloga za preveritev statusa kmeta tam navedene osebe. Prvostopenjski upravni organ je vlogo zavrgel na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ker revident ni upravičena oseba za njeno vložitev, saj z njo ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi. Revidentovo pritožbo zoper prvostopenjski akt je tožena stranka zavrnila z odločbo, št. 33008-9/2013 z dne 17. 7. 2014. 2. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje revident vlaga revizijo. Njeno dovoljenost utemeljujejo s sklicevanjem na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu. Predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi in spremeni izpodbijano sodbo tako, da izpodbijana akta odpravi oziroma razveljavi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva vračilo stroškov revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revident uveljavlja, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi VSRS X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010). Revident mora natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje, pojasniti, katero pravno pravilo naj bi bilo kršeno in zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito, poleg tega pa navesti okoliščine, ki izkazujejo pomembnost izpostavljenega vprašanja. Teh zahtev revident ni izpolnil. Pravnega vprašanja, na katerega pričakuje odgovor Vrhovnega sodišča, v reviziji sploh ni navedel. Brez navedbe konkretnega pravnega vprašanja, pa revizije iz razloga po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni mogoče dovoliti.

7. Revident uveljavlja tudi dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

8. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 212/2008 z dne 4. 11. 2010, X Ips 687/2007 z dne 17. 6. 2010, X Ips 85/2009 z dne 19. 8. 2010, X Ips 148/2010 z dne 19. 8. 2010, X Ips 355/2011 z dne 23. 11. 2011, X Ips 455/2012 z dne 24. 4. 2013, X Ips 258/2014 z dne 28. 8. 2014, X Ips 227/2015 z dne 26. 8. 2015) mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.

9. V obravnavani zadevi pa revident zelo hudih posledic, ki naj bi mu zaradi izpodbijanega akta nastale, sploh ni navedel. V tekst revizije je vključil le navedbo, da ima odločitev zanj hude posledice. Katere so te in zakaj naj bi bile zelo hude pa ni niti pojasnil niti izkazal. Zato tudi ta uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan.

10. Ker pogoji za dovoljenost revizije niso izkazani, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 89. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo.

K II. točki izreka:

11. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).