Jedro

Za izdajo ugotovitvene sodbe mora tožnik izkazati pravno korist. V konkretnem primeru bi tožnik to korist lahko izkazal na primer s pridobitvijo pravnega temelja za uveljavljanje škode ali s preprečitvijo ponavljanja bodočega istovrstnega odločanja s strani toženke.

Izrek

Tožba se zavrže. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Tožnik je vložil tožbo zoper v uvodu naveden sklep, s katerim je bilo odločeno, da mu toženka v letu 2011 ne dodeli sredstev za prijavljeni program „EP 25. 6. do 1. 7. 2011“ na področju dejavnosti vrhunskega športa – programa reprezentanc (D1).

Komisija za pritožbe toženke je z v uvodu navedeno odločbo zavrnila pritožbo tožnika zoper izpodbijani sklep.

Tožnik je zoper izpodbijani sklep vložil tožbo, v kateri je navedel, da je toženka napačno uporabila Pravilnik o pogojih, merilih in postopku za razporeditev sredstev Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju Pravilnik), ko ga je razlagala tako, da bi tožniku za izpolnjevanje merila iz 6. člena Pravilnika moral biti priznan status nacionalne panožne športne zveze. Navedeno stališče tudi podrobneje obrazloži. Predlaga, da sodišče ugotovi, da sta odločba toženke št. D1-11-80 z dne 19. 4. 2011 in sklep št. D1-11-080 z dne 9. 2. 2011 nezakonita.

Toženka v odgovoru na tožbo prereka navedbe tožnika in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne, tožniku pa naloži povrnitev stroškov postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka paricijskega roka do plačila.

Tožba ni dovoljena.

Obstoj pravnega interesa je procesna predpostavka za vložitev tožbe v upravnem sporu. Ta mora biti podana ves čas postopka. Sodišče namreč v upravnem sporu odloča o zakonitosti (dokončnega) upravnega akta, s katerim je kršena tožnikova pravica ali njegova na zakon oprta neposredna korist. Če pa je očitno, da z izpodbijanim aktom ni poseženo v pravni položaj tožnika, se tožba zavrže (6. točka prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Za obstoj pravnega interesa mora tožnik izkazati, da bi ugoditev njegovi tožbi zanj pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da bi si v primeru ugoditve tožbi izboljšal svoj pravni položaj. Ne zadošča le možnost ugotovitve nezakonitosti upravnega akta (iz obrazložitve sklepov Vrhovnega sodišča G 21/2001 z dne 24. 1. 2006 in G 4/2005 z dne 11. 9. 2007).

Iz tožbenih navedb in upravnih spisov izhaja, da tožnik zahteva, da sodišče izda ugotovitveno sodbo, s katero bo ugotovilo nezakonitost odločbe toženke z dne 19. 4. 2011 v zvezi s sklepom toženke z dne 9. 2. 2011, s katerima je bilo odločeno, da se mu ne dodeli sredstev za prijavljeni program „EP“, ki je potekal od 25. 6. 2911 do 1.7. 2011 na Irskem. Prijavljeni program obsega treninge reprezentance, dodatne priprave, zaključne priprave v objektu ... od 1. 6. -10. 6. 2011 ter odhod na tekmovanje na Irsko 23. 6. 2011. ZUS-1 v drugem odstavku 64. člena v upravnem sporu dopušča možnost izdaje ugotovitvene sodbe kot samostojne sodbe. Vendar pa mora v tem primeru tožnik izkazati pravno korist, s katero bo izkazal legitimacijo za izdajo ugotovitvene sodbe. Drugače kot pri izpodbojni tožbi pri ugotovitveni tožbi iz samega zahtevka še ni mogoče sklepati, da je sodno varstvo nujno. Navedeno izhaja tudi iz odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-181/09 z dne 10. 11. 2011. Korist, ki jo tožnik pričakuje od ugotovitvene tožbe, mora biti pravna, kar pomeni, da se mora izražati v sferi njegovih pravic oz. pravnih razmerij. V konkretnem primeru bi tožnik to korist lahko izkazal na primer s pridobitvijo pravnega temelja za uveljavljanje škode ali s preprečitvijo ponavljanja bodočega istovrstnega odločanja s strani toženke.

Tožnik pa kljub izrecnemu pozivu sodišča z dne 24. 2. 2012, da to korist izkaže, le te ni izkazal, pač pa je le spremenil svoj tožbeni predlog iz izpodbojnega v ugotovitvenega ter ponavljal razloge, zaradi katerih meni, da je izpodbijani sklep nezakonit. Ker je pravni interes procesna predpostavka za odločanje po ZUS-1, ta pa v obravnavanem primeru, glede na povedano, ni izkazan, je sodišče po 6. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožnikovo tožbo kot nedovoljeno zavrglo brez presoje tožbenih navedb. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.