Jedro

Ker je tožeča stranka s prvotno tožbo zahtevala odpravo akta, s katerim ji niso bila dodeljena sredstva, za katera je kandidirala na javnem razpisu, kar tudi po presoji Vrhovnega sodišča predstavlja dajatveni zahtevek (za katerega se pravni interes predpostavlja), bi moralo prvostopenjsko sodišče kljub spremembi izpodbojne tožbe v ugotovitveno najprej presoditi, ali ni kljub dejstvu, da je tekmovanje, za katerega je kandidirala za sredstva, zaključeno, glede na naravo stvari pravni interes tožeče stranke obstajal že ob vložitvi prvotne izpodbojne tožbe. Pravni interes za izdajo ugotovitvene sodbe se namreč presoja v okviru pravnega interesa za kasatorno sodbo. Brez te presoje prvostopenjsko sodišče tožbe ob predhodnem preizkusu ne bi smelo zavreči.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani I U 1116/2011-15 z dne 12. 4. 2012 se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

1. Z v uvodu tega sklepa navedenim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo tožeče stranke zoper sklep tožene stranke, št. D1-11-080 z dne 9. 2. 2011, v zvezi z odločbo Komisije za pritožbe tožene stranke, št. D1-11-080 z dne 19. 4. 2011 (I. točka izreka sklepa), in odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (II. točka izreka sklepa). Prvostopenjski upravni organ je z izpodbijanim sklepom odločil, da tožena stranka prosilcu (tožeči stranki v tem upravnem sporu) v letu 2011 ne dodeli sredstev za tam navedeni (na javni razpis prijavljeni) program na področju dejavnosti vrhunskega športa – programa reprezentanc (D1). Komisija za pritožbe tožene stranke je z zgoraj citirano odločbo pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijani sklep zavrnila.

2. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sklicuje na obstoj pravnega interesa kot procesne predpostavke za vložitev tožbe v upravnem sporu. Če je očitno, da z izpodbijanim aktom ni poseženo v pravni položaj tožeče stranke, se tožba zavrže. Za obstoj pravnega interesa mora tožeča stranka izkazati, da bi ugoditev tožbi zanjo pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči, oziroma da bi si v primeru ugoditve tožbi izboljšala svoj pravni položaj. Zgolj možnost ugotovitve nezakonitosti upravnega akta ne zadošča. Glede na pravne podlage, veljavne v času odločanja, se sodišče prve stopnje sklicuje na določbo drugega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-181/09 z dne 10. 11. 2011. Tožeča stranka kljub izrecnemu pozivu sodišča prve stopnje, da pravno korist izkaže, tega ni storila, temveč je svoj tožbeni zahtevek le spremenila iz izpodbojnega v ugotovitvenega in zahtevala izdajo sodbe, s katero bi sodišče prve stopnje ugotovilo nezakonitost izpodbijanega sklepa, ter ponovila razloge, zaradi katerih je po njenem mnenju izpodbijani sklep nezakonit, zato pravni interes za tožbo ni izkazan.

3. Tožeča stranka v pritožbi, ki jo vlaga zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pojasnjuje, da se v primeru, ko je tožba vložena zoper odločitev tožene stranke o nedodelitvi denarnih sredstev, pravni interes predpostavlja, saj gre v bistvu za denarni zahtevek. To velja tudi za čas po koncu tekmovanja, zato je tožbeni zahtevek spremenila v ugotovitvenega. Pravnega interesa v zvezi s tem pa po njenem mnenju ni treba posebej obrazložiti, saj izhaja iz narave stvari. Ravnala je po pozivu sodišča prve stopnje in dodatno utemeljila, zakaj je izpodbijani akt nezakonit ter predlagala izdajo ugotovitvene sodbe. Zatrjuje, da jo je sodišče prve stopnje na obrazložitev pravnega interesa pozvalo zgolj za primer, če bo vztrajala pri izpodbojni tožbi, ne pa tudi za primer uveljavljanja ugotovitvene tožbe. Zato šele v pritožbi navaja nova dejstva v zvezi z obstojem pravnega interesa za izdajo ugotovitvene sodbe, to pa je obstoj odškodninskega zahtevka zoper toženo stranko. Vrhovnemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponoven postopek.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporna odločitev sodišča prve stopnje, ki je ob predhodnem preizkusu zavrglo tožbo tožeče stranke zoper sklep (v zvezi z odločbo) tožene stranke na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. 7. Prvostopenjsko sodišče je pri svoji odločitvi izhajalo iz stališča, da tožeča stranka tudi po pozivu tega sodišča ni izkazala pravne koristi, ki se mora, če želi doseči izdajo ugotovitvene sodbe, izražati v sferi njenih pravic oziroma pravnih razmerij.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča takšen zaključek prvostopenjskega sodišča ni pravilen. Tožeča stranka je najprej vložila izpodbojno tožbo in z njo zahtevala odpravo odločbe tožene stranke. Po pozivu sodišča prve stopnje z dne 24. 2. 2012, naj ob upoštevanju, da je tekmovanje, v zvezi s katerim se je prijavila na javni razpis za dodelitev sredstev, že končano, navede razloge, ki utemeljujejo pravni interes za izdajo izpodbojne sodbe oziroma prilagodi tožbeni zahtevek za izdajo ugotovitvene sodbe (poleg opozorila, katere akte je po 2. členu ZUS-1 dovoljeno izpodbijati s tožbo v upravnem sporu), je tožeča stranka tožbeni zahtevek spremenila tako, da je zahtevala izdajo ugotovitvene sodbe in, kot to ugotavlja tudi prvostopenjsko sodišče, ponovila razloge, zaradi katerih je po njenem mnenju izpodbijani sklep nezakonit. 9. Pritrditi je treba pritožbeni navedbi, da je sodišče prve stopnje tožečo stranko pozvalo zgolj k obrazložitvi pravnega interesa za izdajo izpodbojne sodbe, ne pa tudi za primer, če bi svoj prvotni zahtevek spremenila v ugotovitvenega. Ker pa je tožeča stranka s prvotno tožbo zahtevala odpravo akta, s katerim ji niso bila dodeljena sredstva, za katera je kandidirala na javnem razpisu, kar tudi po presoji Vrhovnega sodišča predstavlja dajatveni zahtevek (za katerega se pravni interes predpostavlja), bi moralo prvostopenjsko sodišče kljub spremembi izpodbojne tožbe v ugotovitveno (ta sprememba je bila očitno posledica vsebine poziva sodišča) najprej presoditi, ali ni kljub dejstvu, da je tekmovanje, za katerega je kandidirala za sredstva, zaključeno, glede na naravo stvari pravni interes tožeče stranke obstajal že ob vložitvi prvotne izpodbojne tožbe. Pravni interes za izdajo ugotovitvene sodbe se namreč presoja v okviru pravnega interesa za kasatorno sodbo(1). Brez te presoje prvostopenjsko sodišče tožbe ob predhodnem preizkusu ne bi smelo zavreči. 10. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje pri presoji pravnega interesa oziroma pravne koristi tožeče stranke za tožbo upoštevati tudi razloge, ki jih tožeča stranka vseskozi ponavlja pri sklicevanju na nezakonitost izpodbijanega upravnega akta, in tiste, ki se nanašajo na zatrjevano uveljavljanje odškodninskega zahtevka tožeče stranke ter na preprečitev ponavljanja bodočega istovrstnega odločanja tožene stranke. Prav to pa izhaja tudi iz odločbe Ustavnega sodišča U-I-18/09, na katero se prvostopenjsko sodišče sicer sklicuje.

11. Sodišče prve stopnje je z zavrženjem tožbe zaradi neizkazanega pravnega interesa za tožbo nepravilno uporabilo 2. in 36. člen ZUS-1, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, zato je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu po drugem odstavku 75. člena ZUS-1. 12. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 77. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1 izpodbijani sklep razveljavilo v celoti in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču, da opravi nov postopek, v katerem bo moralo ob upoštevanju stališč Vrhovnega sodišča, navedenih v tem sklepu, presoditi pravni interes tožeče stranke oziroma se opredeliti do tožbenih navedb.

Op. št. (1): Enako tudi Janez Breznik in soavtorji, ZUS-1 s komentarjem, str. 382, Založba GV, Ljubljana, 2008.