Jedro

V obsegu, navedenem v izreku odločbe, je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj, (1) ali je zahtevek za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja na podlagi s sodno odločbo ugotovljene nične pogodbe podvržen pravilom zemljiškoknjižnega prava o rokih za vložitev izbrisne tožbe, in (2) kdaj prične teči zastaralni oziroma prekluzivni rok za uveljavljanje zahtevka za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja na podlagi nične pogodbe v primeru, ko je bila ničnost ugotovljena s pravnomočno sodbo, oziroma ali je tek zastaranja pretrgan z vložitvijo tožbe za ugotovitev ničnosti pogodbe.

Obrazložitev

1. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje, s katerima je bila zavržena tožba v delu, v katerem je tožnica uveljavljala neveljavnost vknjižbe lastninske pravice na določenih nepremičninah, in zavrnjen zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnih dovolil za vknjižbo lastninske pravice v korist toženk na posameznih nepremičninah. Zavzelo je stališče, da gre za povračilni zahtevek v zvezi z ničnima pogodbama, na podlagi katerih je bil zemljiškoknjižni prenos lastninske pravice glede nepremičnin izveden 14. 1. 1993 in 1. 2. 1994, da vsebino povračilnega zahtevka v takem primeru opredeljujejo pravila zemljiškoknjižnega prava, da je bil po pravilih zemljiškoknjižnega prava, veljavnih ob vknjižbi, določen petletni prekluzivni rok za vložitev izbrisne tožbe in da se je ta rok iztekel že več let pred vložitvijo obravnavane tožbe. Ker je tožnica s potekom roka za vložitev izbrisne tožbe izgubila povračilni zahtevek in s tem pravno korist za uveljavljane ničnosti navedenih pogodb in ker med tožnico in toženkama ni bil sklenjen noben zavezovalni pravni posel, na podlagi katerega bi bili toženki dolžni tožnici izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo, je po stališču izpodbijane odločbe pravilna tudi odločitev o zavrnitvi tega dela zahtevka. Posledično je potrdilo tudi odločitev o ugoditvi drugotoženkinemu ugovoru v zvezi s sklepom o izdaji začasne odredbe.

2. Tožnica v predlogu za dopustitev revizije predlaga dopustitev revizije o naslednjih vprašanjih: (1) ali v primerih, ko je s sodno odločbo ugotovljena ničnost pravnega posla, na podlagi katere se v kasnejši pravdi zahteva vzpostavitev zemljiškoknjižnega stanja, kakršno je bilo pred izvedbo ničnega posla, pridejo v poštev pravila zemljiškoknjižnega prava, še posebej pravila, ki urejajo izbrisno tožbo in roke za njeno vložitev, (2) ali je zahtevek, ki je posledica ničnega pravnega posla, povračilni zahtevek, za katerega veljajo zastaralni in/ali prekluzivni roki, (3) kakšen je smisel 110. člena ZOR oziroma 93. člena OZ, če po izteku zastaralnega oziroma prekluzivnega roka ni več mogoče zahtevati vzpostavitve prejšnjega stanja, (4) ali je bilo v primeru, če pridejo v poštev zastaralni oziroma prekluzivni roki, z vložitvijo ničnostne tožbe zastaranje pretrgano in ali so z dnem pravnomočnosti sodbe o ugotovitvi ničnosti roki začeli teči znova, (5) ali v primerih, ko terjatev nastane na podlagi sodne odločbe, s katero je ugotovljena ničnost pravnega posla, velja zastaralni rok iz 379. člena ZOR, in (6) ali je, ob upoštevanju določb ZOR, da nični pravni posli nimajo pravnih učinkov, pravilno stališče sodišča, da sta sporni pravni razmerji nastali v času pravnih pravil zakona o zemljiških knjigah. Vrhovno sodišče o navedenih vprašanjih še ni zavzelo stališča, stališče izpodbijane odločbe pa je napačno.

3. Predlog je utemeljen v obsegu, kot izhaja iz izreka sklepa.

4. Ker revizija zoper sklep o odločitvi o predlogu za izdajo začasne odredbe ni dovoljena (prvi odstavek 10. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju), predlagateljica pa tega dela izpodbijane odločbe v predlogu ni izrecno omenila, je Vrhovno sodišče štelo, da se predlog za dopustitev revizije nanaša na odločitev o tožbi oziroma o v njej postavljenih zahtevkih.

5. Glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa, so pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena Zakona o pravdnem postopku). Vprašanji sta oblikovani na podlagi vprašanj, ki jih je postavila predlagateljica, in ob upoštevanju stališč, ki so bila podlaga za sprejeto odločitev.