Jedro

Ker sta priči o istem dejstvu izpovedali nasprotno glede točnosti datuma podpisa s strani rektorja, je moralo sodišče prve stopnje oceniti dokazanost dejstva podpisa v skladu z napotki 8. člena ZPP. Protispisnost zato ni podana, saj sodišče ni povzelo zapisnika zaslišanja v nasprotju z njegovo vsebino, ampak je le naredilo dokazni zaključek na podlagi delno nasprotujočih si dokazov.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas za opravljanje dela na delovnem mestu visokošolskega učitelja za polovični delovni čas, za opravljanje dela znanstvenega sodelavca za polovični delovni čas in toženi stranki naložilo sklenitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za tako delo od 1. 10. 2012 dalje. Toženi stranki je naložilo v plačilo tožničine stroške postopka. Ugotovilo je, da je tožnica delala pri toženi stranki na podlagi pogodb o zaposlitvi za določen čas, zadnja se je iztekla 30. 9. 2012. Potem je 8. 10. 2012 podpisala novo pogodbo o zaposlitvi za določen čas za čas od 1. 10. 2012 do 30. 4. (oziroma 6.) 2013, ki jo je podpisal rektor tožene stranke 1. 10. 2012, dekan članice pa 27. 9. 2012. Tožnica je po 1. 10. 2012 ostala na delu pri toženi stranki, zato je pogodba o zaposlitvi prešla v nedoločen čas v skladu s 54. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji).

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Obrazložilo je, da je imela tožnica možnost podpisati novo pogodbo o zaposlitvi za določen čas že pred 8. 10. 2012, okoliščino, da jo je podpisala kasneje, je pripisati samo njej. Pri nadaljevanju dela po izteku pogodbeno dogovorjenega časa opravljanja dela po 54. členu ZDR ni pomembna samo volja delavca, temveč tudi delodajalca.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da je v. d. dekana izpovedal, da je rektor pogodbo o zaposlitvi podpisal šele 2. 10. 2012 in ne 1. 10. 2012, kot je protispisno zaključilo sodišče. Razlogi so si v nasprotju, saj je bila pogodba podpisana tako 2. 10. 2012 in je po določbi 56. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) šteti, da je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas. Izpodbijana sodba temelji na neveljavnem predpisu, saj je 54. člen ZDR prenehal veljati 12. 4. 2013, ko je začel veljati nov zakon.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji) vročena toženi stranki, ki predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Revizija izpodbijani sodbi neutemeljeno očita protispisnost po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi bila ugotovitev o podpisu pogodbe o zaposlitvi s strani rektorja tožene stranke v nasprotju z izpovedjo dekana. Sodišče je ugotovilo, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas od 1. 10. 2012 do 30. 4. (oziroma 6.) 2013 s strani rektorja podpisana 1. 10. 2012 (dekan jo je podpisal 27. 9. 2012). Sodišče prve stopnje je do te ugotovitve prišlo na podlagi pričanja M. K., ki je revidentko pozvala k podpisu sporne pogodbe. Gre za dejansko ugotovitev, v kateri sodišče v okvirih svoje dokazne ocene (8. člen ZPP) ni sledilo pričanju dekana, da naj bi rektor pogodbo o zaposlitvi podpisal 2. 10. 2012. Ker sta priči o istem dejstvu izpovedali nasprotno glede točnosti datuma podpisa s strani rektorja, je moralo sodišče prve stopnje oceniti dokazanost dejstva podpisa v skladu z napotki 8. člena ZPP. Protispisnost zato ni podana, saj sodišče ni povzelo zapisnika zaslišanja v nasprotju z njegovo vsebino, ampak je le naredilo dokazni zaključek na podlagi delno nasprotujočih si dokazov.

8. Prav tako je neutemeljeno zatrjevana kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj med razlogi sodbe glede datuma podpisa pogodbe o zaposlitvi s strani rektorja ni nasprotja. Revidentka pa z nestrinjanjem glede ugotovitve datuma podpisa izpodbija dokazni zaključek, kar ni dovoljen revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena ZPP).

9. Revidentka materialnopravno v nobenem delu vsebinsko ne napada sodbe sodišča druge stopnje, zato je revijsko sodišče ni moglo preizkusiti v tej smeri. Edini materialnopravni razlog reviziji pa je očitno neutemeljen, saj je v skladu z načelom zakonitosti za presojo pravilnosti ravnanja naslovljenca pravnega pravila relevantna pravna ureditev v času zatrjevane transformacije pogodbe o zaposlitvi. To pomeni, da naj bi glede na tožbeno zatrjevana pravotvorna dejstva do transformacije pogodbe o zaposlitvi prišlo v času veljavnosti ZDR, zato mora biti v skladu s tem predpisom presojena pravilnost postopanja delodajalca in delavca. Kar je v skladu s prepovedjo retroaktivne veljavnosti pravnih aktov, zagotovljene s 155. členom Ustave RS, ki je le druga stran uresničevanja načela zakonitosti. Na podlagi Ustave bi lahko le zakon imel retroaktivne učinke, če bi to zahtevala javna korist in če se s tem ne bi posegalo v pridobljene pravice. ZDR-1 v 228. členu celo za postopek, ki je še v teku pred delodajalcem, predvideva nadaljevanje po stari ureditvi (če je bil torej začet v času veljavnosti ZDR, vendar tedaj še nedokončan).

10. Ker z revizijo uveljavljani razlogi tožeče stranke niso utemeljeni, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

11. Izrek o stroških je v skladu s petim odstavkom 41. člena ZDSS-1.