Jedro

Smisel sistema prekluzij, ki ga vsebuje 286. člena ZPP, je v udejanjanju načela ekonomičnosti (1. odstavek 11. člena ZPP), v sedanjem času še zlasti zaradi zagotovitve sojenja v razumnem roku. Doseže se s tem, da sodišče prepoznih dejstev in dokazov ne upošteva in zaradi tega postopek prej zaključi. Če prepozna dejstva in dokaze kljub temu upošteva in se zato postopek podaljša, tako njegovo ravnanje samo po sebi še ne pomeni bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi katere bi bilo treba sodbo sodišča razveljaviti in mu zadevo vrniti v novo sojenje.

Napačna obrazložitev sodbe (še) ne pomeni bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke 339. člena ZPP. Podana bi bila le tedaj, če sodbe ne bi bilo mogoče preizkusiti. Razlogi pritožbenega sodišča pa so taki, da jih je mogoče preizkusiti (razumeti).

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki njene stroške odgovora na revizijo v višini 783,97 EUR, v roku 15 dni od prejema te sodbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka izpolnitvenega roka, za čas zamude.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku, s katerim je tožeča stranka zahtevala plačilo preplačane zakupnine in izgubljenega dobička zaradi neutemeljenega odstopa od pogodbe.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo le glede paricijskega roka, sicer je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.

3. Tožeča stranka z revizijo napada sodbo pritožbenega sodišča „iz vseh razlogov po 370. členu ZPP“ in predlaga spremembo, podrejeno pa razveljavitev izpodbijanih sodb sodišč nižjih stopenj.

4. Tožeča stranka je odgovorila na revizijo in predlagala njeno zavrnitev.

Relevantno dejansko stanje

5. Tožnik (kot zakupnik) in pravni prednik toženca (kot zakupodajalec) sta v letu 1997 sklenila zakupno pogodbo za dobo petih let. Tožnik je vnaprej plačal zakupnino za celotno obdobje. Člen 2 zakupne pogodbe glasi: „Zakupodajalec kot lastnik poslovnega prostora v svojih prodajalnah in blagovnicah daje zakupniku del prodajnega prostora v hladilnih vitrinah in prodajnih policah v obsegu prodajnega asortimenta zakupnika, ki je oziroma bo dogovorjen v vsakoletni pogodbi o prodaji blaga.“

6. Tožena stranka je konec decembra 1998, potem ko je postal njen večinski lastnik P., sporočila tožniku, da ne bo več oskrbovala njenih trgovin. Šele dne 2.4.1999 mu je ponudila v zakup prostor v njenih prodajalnah, vendar izven Maribora.

Razlogi za zavrnitev revizije

7. Revident uveljavlja, da sodišče prve stopnje ne bi smelo izvesti dokaza z zaslišanjem A. H., ker je bil predlagan prepozno (šele na drugem naroku). Z napačnim utemeljevanjem ravnanja sodišča prve stopnje naj bi pritožbeno sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 339. člena ZPP.

8. Napačna obrazložitev sodbe (še) ne pomeni bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke 339. člena ZPP. Podana bi bila le tedaj, če sodbe ne bi bilo mogoče preizkusiti. Razlogi pritožbenega sodišča pa so taki, da jih je mogoče preizkusiti (razumeti).

9. Kršitve določb 268. člena ZPP, ki urejajo prekluzije glede navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov, lahko pomenijo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Podana je takrat, če je kršitev taka, da bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe (1. odstavek 339. člena ZPP). Vzročno zvezo med zatrjevano kršitvijo in posledicami, ki so se odrazile v sodbi, mora uveljavljati in dokazovati pritožnik (revident). Tej zahtevi pa revident ni zadostil; ponudil ni nobene argumentacije za sklepanje, da bi prvostopenjsko sodišče brez zaslišanja sporne priče ugotovilo drugačno dejansko stanje.

10. Smisel sistema prekluzij, ki ga vsebuje 286. člena ZPP, je v udejanjanju načela ekonomičnosti (1. odstavek 11. člena ZPP), v sedanjem času še zlasti zaradi zagotovitve sojenja v razumnem roku. Doseže se s tem, da sodišče prepoznih dejstev in dokazov ne upošteva in zaradi tega postopek prej zaključi. Če prepozna dejstva in dokaze kljub temu upošteva in se zato postopek podaljša, tako njegovo ravnanje samo po sebi še ne pomeni bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi katere bi bilo treba sodbo sodišča razveljaviti in mu zadevo vrniti v novo sojenje.

11. Kršitev sistema prekluzij lahko pripelje do tega, da je nasprotna stranka prikrajšana za kakšno od svojih procesnih pravic, npr. za možnost odgovora na postavljene trditve druge stranke ali za predlaganje nasprotnih dokazov. Vendar revident tega ne uveljavlja.

12. V 5. točki obrazložitve navedena pogodbena določba je terjala razlago, ker je sama po sebi (po razumevanju sodišča prve stopnje) premalo določna. Zgolj dobesedni pomen posamezne pogodbene določbe tudi sicer le redko zadošča za njegovo pravilno interpretacijo, ker je treba upoštevati celotni kontekst, v katerega je določba umeščena. Sodišče prve stopnje se je pri interpretaciji določbe oprlo na določbo 100. člena ZOR, ker je pogodbo sestavila tožena stranka, na dotedanje medsebojno poslovanje pravdnih strank (tožeča stranka je oskrbovala le trgovine na področju Maribora in je tudi vlagala le v tamkajšnje prodajalne tožene stranke) ter na izpovedi tožnika V. Š. in bivšega direktorja tožene stranke A. H. Na tej podlagi je prišlo do dovolj prepričljivega zaključka, da je bila „pogodbena volja strank pri sklepanju zakupne pogodbe, da bo tožeča stranka oskrbovala prodajalne na območju Maribora, še posebej tiste, v katere je vlagala.“ Tudi brez izpovedi A. H. ne bi moglo priti do drugačnega zaključka. Le zakaj bi tožeča stranka sklenila zakupno pogodbo za pet let in vnaprej celo plačala zakupnino, če si ne bi s tem zagotovila na območju, na katerem je sicer (do tedaj) poslovala, torej na območju Maribora, prodajna mesta za svoje proizvode? Ugoditev tožbenemu zahtevku je posledica ugotovljene kršitve tožničine zaveze.

13. Po povedanem je bilo treba revizijo kot neutemeljeno zavrniti, saj niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena in ne razlogi, na katere revizijsko sodišče pazi po uradni dolžnosti (378. člen ZPP).

14. Izrek o revizijskih pravdnih stroških temelji na določbi 1. odstavka 165. člena in 1. odstavka 154. člena ZPP. Stroški odgovora na revizijo so odmerjeni po specificiranem stroškovniku tožeče stranke.