Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Ker revidentka vprašanja ni zastavila natančno in konkretno, temveč je postavila zgolj splošno vprašanje brez natančno in konkretno navedenega spornega pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno, in brez navedbe okoliščin, ki bi kazale na njegovo pomembnost, ni izkazala izpopolnjenosti pogoja za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Pavšalne navedbe o slabem premoženjskem stanju, ki niso izkazane in zatrjevanja v zvezi s pomenom odobritve brezplačne pravne pomoči za uspeh v postopkih, v katerih je revidentka prosila za odobritev te pomoči, ne zadoščajo za izkazanost razloga iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.
1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša tudi stroške revizijskega postopka.
2. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.
K I. točki izreka:
3. Revizija ni dovoljena.
4. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentkino tožbo zoper odločbo tožene stranke, št. Bpp 634/2014 z dne 18. 3. 2014, s katero je bila zavrnjena revidentkina prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Prošnjo je vložila za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v pravdnem postopku in v postopku mediacije, ki se vodita pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. IV P 1474/2011, v postopku priznanja tujih sodnih odločb ter kot oprostitev plačila stroškov v obeh sodnih postopkih. Tožena stranka je ugotovila, da je revidentka solastnica stanovanja do ¼, v katerem ne živi, vrednost njenega deleža na navedeni nepremični pa, upoštevaje podatke GURS o vrednosti stanovanja, presega 13.780,00 EUR. Glede na določbo prvega odstavka 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih v zvezi s petim odstavkom 152. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ je zaključilo, da vrednost njenega nepremičnega premoženja izključuje pravico do brezplačne pravne pomoči. 5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.
6. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revidentka uveljavlja, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.
7. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno.
8. Izpolnjevanje pogoja po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 revidentka utemeljuje z navedbo: „da gre za odločitev o pomembnih pravnih vprašanjih, in sicer glede napačne in strogo formalistične uporabe določil veljavnih zakonov glede dodelitve brezplačne pravne pomoči in glede na (ne)obrazloženost sodbe upravnega sodišča“.
9. Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka s temi navedbami ni zadostila standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pravnega vprašanja, pojasnjenega v 7. točki te obrazložitve, ki bi bilo pomembno za odločitev v obravnavani zadevi. Postavila je zgolj splošno vprašanje brez natančno in konkretno navedenega spornega pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno, in brez navedbe okoliščin, ki bi kazale na njegovo pomembnost. Samo uveljavljanje revizijskih razlogov in njihova utemeljitev, brez konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja na način iz 7. točke te obrazložitve pa za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadošča. Tako stališče je že ustaljeno v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča (npr. odločbe X Ips 135/2009, X Ips 359/2010, X Ips 346/2011, X Ips 90/2012, X Ips 264/2012, X Ips 494/2012 in X Ips 92/2013). Glede na navedeno revidentka ni izkazala izpolnjenosti uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 10. Po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.
11. Zelo hude posledice kot pogoj za dovoljenost revizije so pravni standard, katerega vsebino je treba presojati v vsakem primeru posebej. Da pa bi ga lahko Vrhovno sodišče presojalo, mora revident, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso (X Ips 535/2007, X Ips 97/2009, X Ips 428/2009, X Ips 477/2009, X Ips 168/2010, X Ips 273/2010), opisane posledice in razloge, zaradi katerih so te posledice zanj zelo hude, tudi izkazati.
12. Revidentka nastanek zelo hudih posledic utemeljuje z navedbami, da zavrnitev brezplačne pravne pomoči zanjo kot slovensko - ameriško državljanko, ki že vrsto let živi v tujini, pod pogoji, ki jih zahteva življenje v ZDA (višji življenjski stroški, visoki stroški šolanja otroka), ob tem, da je že dlje časa brez redne zaposlitve, pomeni nemožnost učinkovitega sodelovanja v sodnem postopku. Glede na to, da prebiva v ZDA in da je dokazni material pretežno v angleškem jeziku, ga pred slovenskimi sodišči lahko uporabi le ob predložitvi prevodov, zagotovitev sredstev za prevajanje pa je po revidentkinih zatrjevanjih ključna za enakopravno obravnavo in uspeh v postopku, kjer želi zavarovati koristi otroka. Z izpodbijano odločitvijo bo poseženo v njeno ustavno zagotovljeno enako varstvo pravic in pravico dostopa do sodišča. 13. Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka trditvenega in dokaznega bremena o izpolnjevanju pogoja zelo hudih posledic za dovoljenost revizije s temi navedbami ni izpolnila. Zgolj zatrjevanja v zvezi s pomenom odobritve brezplačne pravne pomoči za uspeh v postopkih, v katerih je prosila za odobritev te pomoči, oziroma zatrjevanja, ki se nanašajo na riziko neuspeha v teh postopkih, ne zadoščajo za izkazanost razloga iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Revidentkine navedbe o slabem premoženjskem stanju, pri čemer revidentkino premoženjsko stanje obsega tako premoženje v Sloveniji kot tudi v ZDA, pa so pavšalne in z ničimer izkazane. Glede na to izpolnjevanja uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala.
14. Ker revidentka ni izkazala izpolnjevanja nobenega od uveljavljanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:
15. Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.