Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Revizija se dopusti glede vprašanj: - kako mora ravnati delavec od trenutka, ko je delodajalcu sporočil, da izostaja z dela zaradi zdravstvenih težav do prvega pregleda pri zdravniku; - ali sme delavec od trenutka, ko je delodajalcu sporočil, da z dela izostaja zaradi zdravstvenih težav, do pregleda zdravnika, ravnati, kot da je v aktivnem bolniškem staležu ter ali sme brez izrecne odobritve zdravnika odpotovati v drug kraj?
Revizija se dopusti glede vprašanj: - kako mora ravnati delavec od trenutka, ko je delodajalcu sporočil, da izostaja z dela zaradi zdravstvenih težav, do prvega pregleda pri zdravniku; - ali sme delavec od trenutka, ko je delodajalcu sporočil, da z dela izostaja zaradi zdravstvenih težav, do pregleda zdravnika, ravnati, kot da je v aktivnem bolniškem staležu ter ali sme brez izrecne odobritve zdravnika odpotovati v drug kraj?
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zaključilo je, da je tožnica preslepila zdravnico, da ji je odprla bolniški stalež in da je toženki navajala lažne razloge za njen izostanek, saj je več kot očitno, da se 3. 8. 2019 ni počutila slabo in da ni bruhala, glede na to, da se odločila za pot v več kot 100 km oddaljen kraj in udeležbo na zabavi.
2. Sodišče druge stopnje je spremenilo sodbo sodišča prve stopnje in ugodilo zahtevku. Sprejelo je tožničino stališče, da toženki ni bila dolžna povedati pravega razloga za izostanek. Ker je zdravnica izpovedala, da lahko depresivna oseba tudi bruha in ji je slabo, ni moglo zaključiti, da je lagala toženki o razlogih za izostanek. Zato je presodilo, da kršitev iz druge alineje prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS št. 21/2013 in naslednji) ni podana niti ni podana kršitev iz osme alineje prvega odstavka 110. člen ZDR-1, saj ji zdravnica ni dala nobenih navodil, da bi jih lahko kršila (tožnica pred 6. 8. 2018 z zdravnico sploh ni govorila), vsa njena dejanja za nazaj pa je odobrila.
3. V pravočasnem predlogu za dopustitev revizije toženka postavlja vprašanja: – kako mora ravnati delavec od trenutka, ko je delodajalcu sporočil, da izostaja z dela zaradi zdravstvenih težav do prvega pregleda pri zdravniku; - ali sme delavec od trenutka, ko je delodajalcu sporočil, da z dela izostaja zaradi zdravstvenih težav, do pregleda zdravnika, ravnati, kot da je v aktivnem bolniškem staležu ter ali sme brez izrecne odobritve zdravnika odpotovati iz kraja bivanja; - ali sme zdravnik delavcu za nazaj odobriti ravnanja, ki odstopajo od pravila, da mora biti delavec, ki se zdravi, na svojem domu in odobriti že izvršena potovanja delavca v času od prvega izostanka z dela, do prvega pregleda pri zdravniku, na katerem zdravnik izda navodila v zvezi s zdravljenjem; - ali je sodišče druge stopnje ustrezno obrazložilo sodbo oziroma ali je v zvezi s tem bistveno kršilo pravila pravdnega postopka?
4. Sodišče po prvem odstavku 367a. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, 26/99 in naslednji) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni glede prvih dveh vprašanj, zato je revizijo v tem obsegu dopustilo.
6. Vrhovno sodišče je v senatu, navedenem v uvodu, odločitev sprejelo soglasno.