Jedro

Katere bistvene kršitve določb pravdnega postopka naj bi sodišče druge stopnje zagrešilo, revizija ne navaja, zato izpodbijanega sklepa v tem obsegu revizijsko sodišče ni moglo in smelo preizkusiti. Nekonkretiziran je tudi očitek zmotne uporabe materialnega prava; sicer pa glede na to, da je sodišče odločalo o predlogu za obnovo postopka (ki je institut procesnega prava) in ga zavrglo, do uporabe materialnega prava sploh še ni prišlo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za obnovo postopka, s katerim je tožnik uveljavljal obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji). S pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje Pd 255/2004 z dne 4. 7. 2005 (sodba sodišča druge stopnje Pdp 1965/2005 z dne 8. 9. 2006) je bilo ugotovljeno, da mu je delovno razmerje zaradi disciplinskega ukrepa prenehalo zakonito, ker je kršil predpise o postopku izdaje elektroenergetskih soglasij in finančnih obveznostih novih odjemalcev. V kazenskem postopku je bil s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani I K 94/2005 z dne 17. 12. 2008 oproščen obtožbe, da je storil osem kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic po prvem odstavku 244. člena Kazenskega zakonika. Zavrženje predloga za obnovo postopka je sodišče prve stopnje utemeljilo z ugotovitvijo, da je bila oprostilna sodba v kazenskem postopku izdana potem, ko je bil sodni postopek v zvezi z disciplinskim ukrepom že končan. Samo dejstvo, da je bila izdana oprostilna sodba, pa tudi sicer ne more vplivati na izid postopka v delovnem sporu, saj sta disciplinski in kazenski postopek ločena, zato delovno sodišče na oprostilno kazensko sodbo ni vezano.

2. Sodišče druge stopnje je sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Tožnik v pravočasni reviziji uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da se sodišče druge stopnje ni opredelilo do navedbe sodišča prve stopnje o enakem dejanskem stanu obtožbe v kazenskem in kršitve v disciplinskem postopku, čeprav že takšna ugotovitev utemeljuje predlog za obnovo postopka. Če tožniku ni bilo dokazano, da je storil kazniva dejanja, je še toliko manj dokazano, da je storil disciplinske kršitve. Če bi bil kazenski postopek zaključen prej, bi moralo sodišče izid upoštevati v delovnem sporu. Le v obnovljenem postopku bi se lahko ugotavljal vpliv oprostilne sodbe v kazenskem postopku na delovni spor. Revident predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in sklepa sodišča prve stopnje ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. V postopku z revizijo zoper sklep se po četrtem odstavku 384. člena ZPP smiselno uporabljajo določbe tega zakona o reviziji zoper sodbo. Revizija je po prvem odstavku 367. člena ZPP izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji. Sklep sodišča prve stopnje je bil izdan 21. 8. 2009, torej po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D, Ur. l. RS, št. 45/2008). Glede na s tem zakonom spremenjeni 371. člen ZPP, se izpodbijana sodba (sklep) niti z vidika materialnega prava ne preizkuša več po uradni dolžnosti.

7. Zaradi narave revizije kot izrednega pravnega sredstva morajo biti razlogi, zaradi katerih se sodba (sklep) sodišča druge stopnje izpodbija, konkretizirani, in sicer tako, da je ob očitku bistvenih kršitev konkretno navedeno procesno določilo, ki naj bi bilo prekršeno (oziroma mora biti kršitev opisana tako natančno, da je mogoče vsaj smiselno razbrati, katera kršitev se zatrjuje) ter da je ob očitku zmotne uporabe materialnega prava navedeno, katero določbo materialnega prava je sodišče zmotno uporabilo oziroma je ni uporabilo, pa bi jo moralo. V reviziji tožnik pavšalno uveljavlja revizijska razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Katere bistvene kršitve določb pravdnega postopka naj bi sodišče druge stopnje zagrešilo, revizija ne navaja, zato izpodbijanega sklepa v tem obsegu revizijsko sodišče ni moglo in smelo preizkusiti. Nekonkretiziran je tudi očitek zmotne uporabe materialnega prava; sicer pa glede na to, da je sodišče odločalo o predlogu za obnovo postopka (ki je institut procesnega prava) in ga zavrglo, do uporabe materialnega prava sploh še ni prišlo.

8. Ker na podlagi revizije, ki jo je vložil tožnik, ni mogoče ugotoviti obstoja revizijskih razlogov, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.