Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS sklep Pdp 964/2009

ECLI:SI:VDSS:2010:PDP.964.2009 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

obnova postopka novo dejstvo disciplinski postopek kazenski postopek oprostilna sodba
Višje delovno in socialno sodišče
21. januar 2010
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Disciplinski postopek pri delodajalcu in kazenski postopek pred sodiščem sta dva ločena postopka, skupno jima je lahko le, da se nanašata na isto prepovedano ravnanje. Iz tega razloga dejstvo, da je bila zoper tožnika izdana oprostilna sodba, ne vpliva na ugotovitev, da je tožnik kršil podzakonske akte, s čimer je kršil delovne obveznosti, tako da mu je tožena stranka izrekla disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožnika za obnovo postopka z dne 21. 1. 2009 (dopolnjen z vlogo z dne 10. 4. 2009), ki je bil pravnomočno končan s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, Oddelek v Kranju, opr. št. Pd 255/2004 z dne 4. 7. 2005 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. Pdp 1965/2005 z dne 8. 9. 2006. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo (pravilno sklep) razveljavi in ugodi predlogu za obnovo postopka. V pritožbi navaja, da je sodišče samo ugotovilo, da se dejanski stan obtožbe v kazenskem postopku, v katerem je bil tožnik oproščen obtožbe, da bi storil osem kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic po 244. členu KZ, ujema z dejanskim stanom v disciplinskem postopku, ki je bil predmet tega individualnega delovnega spora. Tožena stranka (pravilno tožeča stranka ) meni, da je že takšna ugotovitev sodišča zadosten razlog za obnovo postopka. Če tožniku ni bilo dokazano, da bi storil kazniva dejanja, mu je še toliko manj dokazano, da je storil hujše kršitve delovne obveznosti. Če bi bil kazenski postopek zaključen še v času do pravnomočne odločitve v delovnem sporu, bi se tožnik lahko uspešno skliceval na oprostilno sodbo v kazenskem postopku. Ker sodišče prve stopnje ni ugodilo predlogu za obnovo postopka, je tožniku onemogočilo, da bi dokazoval, da sodišče v povezavi z oprostilno sodbo v kazenskem postopku neopravičeno ni upoštevalo izjave sodnega izvedenca in izjave g. B., da so tako kot tožnik delali tudi ostali delavci oziroma da se je tako delalo po vsej Sloveniji. Tožnik se ne more strinjati, da oprostilna sodba v kazenskem postopku ne more biti obnovitveni razlog za postopek v delovnem sporu, saj je bil tožnik istočasno s suspenzom tudi kazensko ovaden, tožena stranka pa se je v postopku pred disciplinskim organom in delovnim sodiščem sklicevala tudi na kazensko ovadbo in kazenski postopek.

Tožena stranka je podala odgovor na pritožbo, v katerem predlaga zavrnitev tožnikove pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (tožnik jih v pritožbi le pavšalno zatrjuje) in da je na popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je tožnik zaradi prejema oprostilne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I K 94/2005 z dne 17. 12. 2008, ki jo je po njegovih navedbah prejel 7. 1. 2009, 2. 2. 2009 predlagal obnovo postopka v tem individualnem delovnem sporu in sicer na podlagi 10. točke 394. člena ZPP. Zatrjeval je, da je s prejemom oprostilne sodbe zvedel za nova dejstva oziroma pridobil nov dokaz, na podlagi katerega bi bila zanj izdana ugodnejša odločba, če bi bila uporabljena v prejšnjem postopku pred delovnim sodiščem.

Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je dokaz, na katerega se tožnik sklicuje v svojem predlogu za obnovo postopka (pravnomočna kazenska sodba), nastal po pravnomočnosti sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, Oddelek v Kranju opr. št. Pd 255/2004 z dne 4. 7. 2005, ki je bila potrjena s sodbo pritožbenega sodišča opr. št. Pdp 1965/2005 z dne 8. 9. 2008. Glede na to navedena oprostilna sodba ne more predstavljati novega dokaza po 10. točki 394. člena ZPP, zato zatrjevani obnovitveni razlog že iz tega razloga ni podan (podobno stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS v zadevah opr. št. VIII Ips 517/2007 z dne 12. 1. 2009, VIII Ips 288/2006 z dne 6. 11. 2007, VIII Ips 283/2007 z dne 26. 2. 2008,...).

Pravilno je tudi stališče prvostopenjskega sodišča, da sta disciplinski postopek in kazenski postopek ločena postopka, ki potekata neodvisno eden od drugega, skupno jima je lahko le to, da je prepovedano ravnanje isto. Disciplinski organ tožene stranke je tožnika spoznal za odgovornega hujših kršitev delovnih obveznosti nezakonitega razpolaganja s sredstvi in drugih nezakonitih ravnanj, zlorabe položaja ali prekoračitve danega pooblastila, zaradi česar mu je bil ob ugotovitvi kvalifikatornih okoliščin (34. člen podjetniške kolektivne pogodbe) izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Na ugotovitev, da je tožnik kršil podzakonske akte, s čimer je huje kršil delovne obveznosti, oprostilna kazenska sodba tudi sicer nima vpliva. V obravnavanem primeru tožniku tudi ni bilo očitano kaznivo dejanje kot element disciplinske kršitve, zato delovno sodišče ni vezano na oprostilno kazensko sodbo.

Pritožbeno zatrjevanje tožnika, da mu je bilo onemogočeno, da bi tožnik dokazoval, da sodišče v povezavi z oprostilno sodbo v kazenskem postopku neopravičeno ni upoštevalo izjave sodnega izvedenca in g. B., predstavlja pritožbeno novoto, ki jo pritožbeno sodišče glede na določbo prvega odstavka 337. člena ZPP ni upoštevalo. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je tožnik kot razlog za obnovo postopka po 10. točki 394. člena ZPP navedel le oprostilno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. I K 94/2005 z dne 17. 12. 2008. Ker niso bili podani niti s pritožbo uveljavljani razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo tožnika zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče o pritožbenih stroških obeh strank ni odločalo, ker jih nista priglasili.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia