Jedro

Izločitev sodnika lahko zahteva tudi stranka, vendar mora to storiti takoj, ko izve, da je podan razlog za izločitev, najkasneje pa do konca obravnave pred sodiščem oziroma do izdaje odločbe, če obravnave ni bilo.

V primeru, ko se žaljive navedbe stranke nanašajo na ravnanje sodnika, ki vodi konkreten postopek, zaradi načela nepristranosti ta sodnik ne sme odločati o kaznovanju stranke zaradi žalitve sodišča. Ob upoštevanju povzetega stališča ESČP je sklep o kaznovanju toženca izdala sodnica, ki bi morala biti iz tega odločanja izločena. Okoliščino, da se žaljive navedbe nanašajo nanjo, je treba obravnavati kot izključitveni razlog v smislu prve točke 70. člena ZPP. S tem je sklep v delu, ki se nanaša na kaznovanje, obremenjen z bistveno kršitvijo postopka po drugi točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Razveljavitev sklepa o kaznovanju pritožbenemu sodišču omogoča, da samo, na podlagi 109. člena ZPP v zvezi z 11. členom ZPP, oceni žaljivost izjav toženca v pritožbah in da ob ugotovitvi, da gre za vsebino, ki žali sodišče, izreče tudi ustrezno denarno kazen.

Toženec bi smel v okviru pravice do izjavljanja, kar še posebej velja za pritožbo, ostro, odprto in kritično uveljavljati razloge, zaradi katerih meni, da je odločba po njegovem mnenju nezakonita, vendar bi moral to storiti na dostojen način, to je na način, ki ne bi zmanjševal ugleda in avtoritete sodišča oziroma celotnega sodstva. Kritiko odločbe in dela sodišča bi moral podati pravno argumentirano, spoštljivo in dostojno, ne pa tako, da je svoje nestrinjanje utemeljeval z negativnimi vrednostnimi ocenami in zaničljivimi izrazi o sodnici, ki je v zadevi odločala.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep z dne 14. 9. 2016 se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožbi zoper sklep z dne 4. 10. 2016 se delno ugodi in se sklep v točki II izreka razveljavi.

V preostalem se pritožba zavrne in sklep v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdi.

III. Tožena stranka se kaznuje z denarno kaznijo v višini 400,00 EUR. Izrečeno denarno kazen je tožena stranka dolžna plačati v roku treh mesecev na transakcijski račun Višjega sodišča v Ljubljani št. 01100-6370421392 SWIFT/BIC BSLJSI2X.

Obrazložitev

1. S sklepom, ki ga je izdalo 14. 9. 2016, je sodišče prve stopnje kot nepopolno zavrglo zahtevo za izločitev sodnice, kot prepozno pa je zavrglo pritožbo toženca zoper sodbo z dne 20. 5. 2015. 2. S sklepom, ki ga je izdalo dne 4. 10. 2016, je popravilo očitne pisne napake v izdanem sklepu z dne 14. 9. 2016 in toženca kaznovalo z denarno kaznijo 700,00 EUR.

3. Toženec zoper oba sklepa vlaga pritožbo.

4. V pritožbi zoper sklep z dne 14. 9. 2016 nasprotuje odločitvi glede izločitve sodnice A. A. Navaja(1), da je „sodnica v treh njegovih zadevah delala oziroma producirala take evidentno uradne napake in laži, da se normalen povprečno intiligenten profil s pravom lahko vpraša, če je ta sodnica absolvirala pravo v Somaliji, a ne v Sloveniji. Poleg njenih evidentnih laži, ki jih navaja v zadevi B., ga dodatno jezi, da sodnica ne obvlada dva temeljna stebra obravnave vsake zadeve..in je obravnava in razlog upravičenosti vsakega vloženega predloga za izvršbo ali standardne tožbe za sodnico deveta vas na luni..“ Sum njene pristranosti in lobizma v korelaciji z toženo stranko je zato utemeljen. Sodničine obrazložitve so „porazno slabe in nimajo nobene zveze z dolžniško-upniškim razmerjem ..., retroaktivna ugotovitev nastanka prve nasledstvene pogodbe iz januarja 1998, pa deveta vas na luni.“ Zato vztraja na izločitvi. Meni, da je izločitev pravočasno zahteval, saj je za „velike aplikativne neumnosti in laži, ki normalno inteligentnega človeka vržejo na tla“, izvedel po prejemu sodbe. Zahteva, da se vsa pravdna dejanja, sodbe in sklepi obvezno razveljavijo „kot njeni neumni in neverodostojni izdelki.“ V zvezi z odločitvijo pod točko II pričakuje, da mu višje sodišče omogoči zaslišanje v prisotnosti zastopnice tožene stranke. Sodnica A. A. mu obravnave ni omogočila, ampak se „zopet nesramno laže, da je naknadno z neko kopijo to izvedbo zahteval, kar zopet absolutno laže, ker je to njena največja napaka.“ Na obravnavi bo dokazal, da terjatev ne obstaja in da „ so izdelki sodnice A. A. absolutno nestrokovni, sovražno producirani in neverodostojni.“

5. V pritožbi z dne 2. 11. 2016 pritožnik sicer navaja, da jo vlaga zoper sklep z dne 14. 9. 2016, vendar pa v njej vsebinsko nasprotuje sklepu z dne 4. 10. 2016. Pritožbeno sodišče je zato štelo, da gre za pritožbo zoper ta sklep. V njej pritožnik navaja, da se v vsakem sistemu najdejo ljudje, ki delajo napake. To se je njemu zgodilo pri sodnici A. A. in sodniški pomočnici C. C., ki je „s svojim neumnim, nestrokovnim in neverodostojnim sklepom o izvršbi, svojo epidemijo neznanja in nesposobnosti prenesla na sodišče v Kočevju, kjer je sodnica A. A. iz njenega neumnega sklepa o izvršbi sedaj naredila še večji polimerizat, za katerega mu je njegov svetovalec s sodišča v Chicagu rekel, da bi mu to naredili samo še v Somaliji..“ Upa, da bo tega eksperta lahko predstavil predsedniku Okrajnega sodišča g. D. D., da mu pove, kakšne ostre kritike so dovoljene na ameriških sodiščih. Vztraja na izločitvi sodnice A. A. zaradi „njenih evidentnih laži in napak“, ki jih konstantno ponavlja v že štirih zadevah. Navaja, da ima domače in mednarodne izkušnje na gospodarskem, finančnem, računovodskem in sodnem področju in ga vsak poskus „končne kraje“..tako iritira, da se maksimalno brani. Kot izkušen človek zelo hitro ugotovi, kaj mu „en sodnik“ spregleda in redno izpušča v fazi obravnave pritožbe ali tožbe. Sodnica A. A. mu je nestrokovno obravnavala njegove pritožbe, ker ona „enostavno ne obvlada prvega in najvažnejšega stebra vsake pritožbe, saj izpušča obstoj ali neobstoj dolžniško-upniškega razmerja..Vrhu tega se v sklepih in sodbah „dobesedno laže“, ko v sodbi navaja, da je polico št. 10106459073 zamenjala polica št. 1021136225/0, pa prva polica sploh ne obstaja. Nadalje se „laže“, da je podpisal pogodbo in polico v PE tožene stranke v ... in da ni nikoli zahteval obravnave. To lahko dokaže. Zato zavrača vse navedbe v vseh točkah sklepa z dne 4. 10. 2016 in zahteva sodničino izločitev iz vseh svojih zadev, ki jih v nadaljevanju povzema. Ponavlja, da sodnice ne želi imeti na katerikoli obravnavi, ker „se dejansko laže in enostavno ne zna voditi obravnave.“ Zato zavrača denarno kazen. Ni res, da bi žalil sodišče in vse sodnike, saj je večkrat poudaril, da ima sodišče v Kočevju odlične sodnike in celotno osebje. Raje bo sodišču plačal 1.500,00 EUR na račun vseh stroškov iz preteklih let kot pa 700,00 EUR „ na račun laži sodnice A. A.“

6. Tožnica na pritožbi ni odgovorila.

7. Pritožba zoper sklep z dne 14. 9. 2016 ni utemeljena, pritožba zoper sklep z dne 4. 10. 2016 pa je delno utemeljena.

Glede pritožbe zoper sklep z dne 14. 9. 2016

8. Na podlagi 72. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko izločitev sodnika zahteva tudi stranka, vendar mora to storiti takoj, ko izve, da je podan razlog za izločitev, najkasneje pa do konca obravnave pred sodiščem oziroma do izdaje odločbe, če obravnave ni bilo.

9. Sodba v tej zadevi je bila izdana 20. 5. 2015 in sicer brez naroka. Toženec je izločitev sodnice, ki ji je bila zadeva dodeljena, zahteval šele v pritožbi datirani z dne 26. 10. 2015 (list. št. 38) in na sodišče vloženi 21. 11. 2016, torej že po izdaji sodbe (in po njeni pravnomočnosti). Takšna zahteva je zato prepozna, odločitev o njenem zavrženju pa že iz tega razloga pravilna. O tem, ali je bila zahteva sicer vsebinsko popolna in o navedbah pritožnika, v katerih smiselno trdi, da obstojijo okoliščine po 6. točki 70. člena ZPP, se pritožbeno sodišče posledično ne izjavlja, ker to ni potrebno.

10. Sodba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se lahko izpodbija s pritožbo, ki mora biti vložena v roku 8 dni od vročitve (tretji odstavek 458. člena ZPP v zvezi z prvim odstavkom 333. člena ZPP). Pritožba, ki je vložena po preteku zakonskega roka, je prepozna (drugi odstavek 343. člena ZPP) in jo lahko s sklepom zavrže že predsednik senata sodišča prve stopnje (prvi odstavek 343. člena ZPP).

11. Iz podatkov spisa izhaja, da je bila sodba v tej zadevi izdana 20. 5. 2015, tožencu pa vročena 26. 5. 2015. Pritožba z dne 26. 10. 2015, ki je bila na sodišče vložena šele 21. 11. 2015, je, saj je bila vložena več mesecev po izteku pritožbenega roka, zato prepozna. Odločitev, s katero jo je sodišče prve stopnje zavrglo, je zato pravilna. Pritožbeno sodišče še dodaja, da na presojo pravočasnosti pritožbe ne more vplivati pritožnikovo nezadovoljstvo z odločitvijo in vodenjem postopka v tej zadevi. Vse svoje pomisleke v tej smeri bi moral predstaviti v pritožbi, ki jo je pravočasno vložil in o kateri je pritožbeno sodišče odločilo s sodbo I Cp 1958/2015 dne 7. 10. 2015. O teh pritožbenih navedbah se zato pritožbeno sodišče ne izjavlja, saj to ni potrebno.

12. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi druge točke 365. člena ZPP sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

Glede pritožbe zoper sklep z dne 4. 10. 2016

13. Pritožba toženca je v pogledu odločitve pod točko I neobrazložena. Pritožbeno sodišče je zato opravilo pritožbeni preizkus le v obsegu uradoma upoštevnih razlogov iz drugega odstavka 350. člena ZPP. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo 328. člen ZPP v zvezi z 332. členom ZPP, saj je z izpodbijanim sklepom popravilo očitne pisne napake glede poimenovanja toženca v dne 14. 9. 2016 izdanem sklepu. Storilo ni niti uradoma upoštevnih postopkovnih kršitev. Pritožbeno sodišče je v tem delu zato pritožbo zavrnilo in sklep v točki I na podlagi druge točke 365. člena ZPP potrdilo.

14. Sodišče prve stopnje je toženca denarno kaznovalo zaradi žaljivih navedb v pritožbi z dne 26. 10. 2015, vloženi na sodišče 21. 11. 2015. Iz povzetka navedb pritožnika v točki 5 razlogov (oziroma povzetka v točki 4 tega sklepa) izhaja, da so le-te izrecno usmerjene zoper sodnico A. A., ki je vodila postopek in izdala sodbo, nato pa odločila tudi o denarnem kaznovanju toženca.

15. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem opozarja, da je Evropsko sodišče za varstvo človekovih pravic (ESČP) v zadevi Kyprianou proti Cipru, nato pa tudi v zadevi Pečnik proti Slovenji, zavzelo stališče, da v primeru, ko se žaljive navedbe stranke nanašajo na ravnanje sodnika, ki vodi konkreten postopek, zaradi načela nepristranosti ta sodnik ne sme odločati o kaznovanju stranke zaradi žalitve sodišča. Navedlo je tudi, da je višje ali vrhovno sodišče v takem primeru dolžno to napako odpraviti. To stališče povzema tudi novejša sodna praksa v Sloveniji(2).

16. V konkretni zadevi je ob upoštevanju povzetega stališča ESČP sklep o kaznovanju toženca izdala sodnica, ki bi morala biti iz tega odločanja izločena. Okoliščino, da se žaljive navedbe nanašajo nanjo, je treba obravnavati kot izključitveni razlog v smislu prve točke 70. člena ZPP. S tem je sklep v delu, ki se nanaša na kaznovanje, obremenjen z bistveno kršitvijo postopka po drugi točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Pritožbi je zato v tem delu ugodilo in sklep na podlagi tretje točke 365. člena ZPP razveljavilo.

17. Razveljavitev sklepa v točki II izreka pa pritožbenemu sodišču omogoča, da samo, na podlagi 109. člena ZPP v zvezi z 11. členom ZPP(3), oceni žaljivost izjav toženca tako v pritožbi z dne 26. 10. 2015 kot pritožbi z dne 2. 11. 2016 in da ob ugotovitvi, da gre za vsebino, ki žali sodišče, izreče tudi ustrezno denarno kazen.

18. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da navedbe toženca v pritožbi z dne 26. 10. 2015, ki so povzete v točki 5 razlogov izpodbijanega sklepa (oziroma so povzeti v točki 4 tega sklepa) pomenijo skrajno nedostojno in žaljivo kritiko sodnice in njenega dela, ki nima nobene zveze z varstvom pravic toženca v tem postopku. Nobenega dvoma sicer ni, da bi smel toženec v okviru pravice do izjavljanja, kar še posebej velja za pritožbo, ostro, odprto in kritično uveljavljati razloge, zaradi katerih meni, da je odločba po njegovem mnenju nezakonita(4), vendar bi moral to storiti na dostojen način, to je na način, ki ne bi zmanjševal ugleda in avtoritete sodišča oziroma celotnega sodstva(5). Kritiko odločbe in dela sodišča bi moral podati pravno argumentirano, spoštljivo in dostojno, ne pa tako, da je svoje nestrinjanje utemeljeval z negativnimi vrednostnimi ocenami in zaničljivimi izrazi o sodnici, ki je v zadevi odločala. Pri tem na presojo, da gre za žalitev sodišča v smislu 109. člena ZPP(6), ne more vplivati dejstvo, da so bile žaljive izjave namenjene osebno sodnici. S takimi izjavami je bilo namreč brez dvoma poseženo (tudi) v ugled sodišča in celotne veje oblasti.

19. Toženec pa je z obračunavanjem z razpravljajočo sodnico nadaljeval tudi v pritožbi z dne 2. 11. 2016 s tem, da je eno od žaljivih izjav namenil tudi konkretno imenovani sodniški pomočnici. Tako je navedel, da je sodniška pomočnica C. C. „s svojim neumnim, nestrokovnim in neverodostojnim sklepom o izvršbi, svojo epidemijo neznanja in nesposobnosti prenesla na sodišče v Kočevju, kjer je sodnica A. A. iz njenega neumnega sklepa o izvršbi sedaj naredila še večji polimerizat, za katerega mu je njegov svetovalec s sodišča v Chicagu rekel, da bi mu to naredili samo še v Somaliji..“ Vztraja na izločitvi sodnice A. A. zaradi„njenih evidentnih laži in napak, ki jih konstantno ponavlja v že štirih zadevah.“ Nadaljuje, da je sodnica Ines Skebe nestrokovno obravnavala njegove pritožbe, ker ona „enostavno ne obvlada prvega in najvažnejšega stebra vsake pritožbe, saj izpušča obstoj ali neobstoj dolžniško-upniškega razmerja..Vrhu tega se v sklepih in sodbah „dobesedno laže“.. in „enostavno ne zna voditi obravnave.“ Raje bo sodišču plačal 1.500,00 EUR na račun vseh stroškov iz preteklih let kot pa 700,00 EUR „ na račun laži sodnice Ines Skebe.“

20. Tudi v primeru teh pritožbenih navedb gre za izjave, ki nimajo nič skupnega z osnovnim namenom pritožbe, to je kritiko vsebine izpodbijane odločbe, ampak pomenijo ponovno osebno obračunavanje s sodnico in dodatno še s sodniško pomočnico, ki zaradi svoje žaljive vsebine krnijo predvsem ugled sodišča in sodstva kot celote.

21. Višino denarne kazni (400,00 EUR) je pritožbeno sodišče odmerilo glede na obseg in vsebino zapisanih žaljivih izjav in ob upoštevanju dejstva, da toženec žalitve ponavlja. Za plačilo mu je določilo maksimalen rok treh mesecev od prejema sklepa. Toženec mora denarno kazen plačati na transakcijski račun naveden v izreku.

PRAVNI POUK: Zoper sklep v točki III. izreka je dovoljena pritožba v roku 15 dni od prejema pismenega odpravka sklepa. Pritožba se šteje za pravočasno, če je oddana zadnji dan pritožbenega roka priporočeno na pošti. Pritožba se vloži pisno v dveh izvodih pri naslovnem sodišču, o njej pa bo odločalo Vrhovno sodišče RS. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbeno razloge in podpis pritožnika. Če je pritožba nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pri tem pozvalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Stranka lahko vloži pritožbo sama, če pa je pritožba vložena po pooblaščencu, mora biti pooblaščenec odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, sicer sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrže. Op. št. (1): Ker je bila tožencu zaradi žaljive vsebine pritožbe izrečena denarna kazen s sklepom z dne 4. 10. 2016, ki je prav tako predmet pritožbenega preizkusa, pritožbeno sodišče posamezne dele pritožbe dobesedno povzema.

Op. št. (2): Glej sklep VS RS 13/2015 z dne 14. 8. 2015 in sklep VSL V Cpg 1012/2015 z dne 13. 5. 2016. Op. št. (3): 109. člen ZPP določa, da sodišče kaznuje po določbah tretjega do sedmega odstavka 11. člena (po razveljavitvi dela 11. člena ZPP gre za tretji in četrti odstavek) tega zakona tistega, ki v vlogi žali sodišče, stranko ali drugega udeleženca v postopku. Sodišče lahko po 11. členu izreče denarno kazen do 1.300,00 EUR.

Op. št. (4): Sklep VS RS 1/2013. Op. št. (5): Sklep VS RS 11/2011. Op. št. (6): V 109. členu ZPP varovana dobrina ni čast in dobro ime konkretnega sodnika, temveč sta varovani dobrini zaupanje v sodstvo in avtoriteta sodne veje oblasti (primerjaj odločbo Ustavnega sodišča U-I- 45/03 in Up-185/14.