Jedro

Opomin za plačilo sodnih taks ni akt, zoper katerega bi bilo mogoče vložiti pritožbo, zato se ugovor zoper opomin šteje za zahtevo za izdajo odločbe o odmeri sodnih taks.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 27. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-UPB1, Uradni list RS, št. 20/04) tožniku odmerilo sodno takso za pritožbo zoper sodbo, opr. št. U 1261/2002-9 z dne 19.1.2004, in opomin v skupni višini 47.500,00 SIT, in mu naložilo, da dolg plača v 15 dneh ter v tem roku predloži sodišču dokazilo o vplačilu sodne takse.

Zoper navedeni sklep se tožnik pritožuje. Kot pritožbene razloge navaja razloge, ki se nanašajo na sodbo, zoper katero je vložil pritožbo, za katero se mu z izpodbijanim sklepom odmerja sodna taksa. Navaja, da tožena stranka ni odločila o njegovi pritožbi zoper odločbo o odmeri dohodnine, zato vse nadaljnje odločitve sodišč v tej zvezi nimajo pravnega temelja in so zato nezakonite. V pravnem pouku prvostopne sodbe ni nič določenega glede plačila sodnih taks. Prvostopno sodišče ga je v več zadevah oprostilo plačila sodnih taks, zato meni, da je izpodbijani sklep z v njem navedenimi terjatvami nepotreben. Če bi vsak organ, ki je vključen v odločanje, postopal zakonito in sproti odločal o njegovih ugovorih, do toliko postopkov, za katere mora tudi plačevati sodne takse, sploh ne bi prišlo. Ponovno predlaga, da se ga oprosti plačila vseh taks v tej zadevi.

Pritožba ni utemeljena Kot je tožniku pravilno pojasnilo prvostopno sodišče, opomin za plačilo sodnih taks ni akt, zoper katerega bi bilo mogoče vložiti pravno sredstvo. Ker pa je tožnik z vlogo z dne 18.3.2004 ugovarjal zoper opomin za plačilo sodne takse z dne 9.3.2004, je po presoji pritožbenega sodišča prvostopno sodišče pravilo štelo to vlogo za zahtevo za izdajo odločbe o odmeri sodne takse v smislu 1. odstavka 27. člena ZST. Le zoper tako odločbo, to je v tem primeru izpodbijani sklep, je namreč dopustno vložiti pritožbo.

Izpodbijani sklep pa je po presoji pritožbenega sodišča pravilen in zakonit. Z njim so odmerjene sodne takse, ki jih je tožnik dolžan plačati na podlagi ZST za pritožbo zoper prvostopno sodbo, ta taksna obveznost je v skladu s 1. točko 2. odstavka 4. člena ZST nastopila z vložitvijo pritožbe in bi moral najpozneje tedaj zaprositi za oprostitev plačila sodne takse za to pritožbo, in za opomin za plačilo te sodne takse, za kar je nastala taksna obveznost z vročitvijo opomina tožniku (2. točka 2. odstavka 4. člena ZST), ki je v sodnem spisu izkazana.

Po podatkih sodnega spisa tožnik v tej zadevi ni uveljavljal oprostitve plačila sodnih taks, zato ga njihovega plačila ni mogoče oprostiti. Po 13. členu ZST se namreč plačila sodnih taks lahko oprosti stranka le na svojo zahtevo, ki pa mora izkazovati izpolnjevanje predpisanih pogojev, pri čemer oprostitev velja le za tisto zadevo, za katero je oprostitev odobrena, in za vloge in dejanja, ki so vložene oziroma opravljena istočasno s prošnjo za oprostitev oziroma nastanejo po tem. Glede na navedeno predlogu tožnika v pritožbi, da naj se ga oprosti plačila vseh sodnih taks v tej zadevi, ne more biti ugodeno, saj je taksna obveznost za vse odmerjene takse nastala pred tem predlogom, oprostitve za vloge oziroma dejanja, za katerega je taksna obveznost že nastala, pa za nazaj ne bi mogla učinkovati (14. člen ZST). Pri tem vrhovno sodišče še pojasnjuje, da se vsak sodni spis z drugačno opravilno številko šteje za samostojno zadevo, torej je treba za vse vloge in opravila organa v vsaki zadevi plačati sodno takso.

Na drugačno odločitev v tej stvari tudi ne vpliva tožnikovo zatrjevanje, ki ga sodni spis potrjuje, da v zadevi še ni (pravnomočno) odločeno. Res je prvostopno sodišče tožnikovi tožbi v glavni stvari ugodilo, odpravilo izpodbijano odločbo tožene stranke in ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. Ta odločitev pa je na podlagi 2. odstavka 107. člena ZUS-1 postala pravnomočna s 1.1.2007, ko je začel veljati ZUS-1. Vendar to še ne pomeni, da tožniku takse ni treba plačati. Njegova taksna obveznost je namreč nastala že prej, ZST pa obveznosti plačila sodne taks ne veže na uspeh v postopku, temveč na vloge oziroma sodne akte ali dejanja, pri čemer po 3. členu ZST sodno takso vedno plača tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, lahko pa povračilo te takse zahteva od nasprotne stranke, če v sporu uspe in je končna odločitev v njegov prid. V tem primeru pa tožnik niti ni zahteval, da mu stroške postopka, med katere spadajo tudi sodne takse, povrne tožena stranka.

Prav tako na drugačno odločitev v stvari ne more vplivati pritožbena navedba, da v pouku o pravnem sredstvu prvostopne sodbe ni bilo navedeno, da je treba za pritožbo zoper to sodbo plačati sodno takso, saj je obveznost plačila sodnih taks predpisana z zakonom in ni odvisna od tega, ali je na to obveznost stranka v pouku o pravnem sredstvu opozorjena ali ne. Niti ZUS, ZUS-1 niti Zakon o pravdnem postopku (ZPP), ki se glede na določbo 1. odstavka 22. člen ZUS-1 v upravnem sporu uporablja primerno za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, pa ne odločajo, da je sestavni del pouka o pravnem sredstvu tudi opozorilo na obveznost plačila sodnih taks.

Ker je predmet tega upravnega spora le odmera obveznosti plačila sodnih taks, v tem upravnem sporu tožnik ne more uspešno uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na odločanje v zvezi z njegovo tožbo. Navedena zadeva se pri tem sodišču vodi pod opr. št. X Ips 1070/2004 in je v njej to sodišče odločilo s sklepom z dne 20.6.2007, s katerim je zavrglo tožnikovo revizijo. Zato vrhovno sodišče pritožbene navedbe, ki se nanašajo na prvostopno sodbo, zavrača kot neupoštevne v tem upravnem sporu.

Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in niso podani pritožbeni razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi s 1. odstavkom 82. člena ZUS-1 tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvostopnega sodišča. Če pa je tožnik s tem, ko je predlagal, da se ga oprosti vseh taks v tej zadevi, predlagal oprostitev plačila sodne takse za obravnavano pritožbo, pa mora o tem prvostopno sodišče še odločiti.