Jedro

Za zakonitost pogodbe o zaposlitvi za določen čas so odločilne okoliščine, ki so bile znane ob njeni sklenitvi. Na zakonitost pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne vpliva, če so se tekom njenega trajanja spremenile okoliščine, ki bi glede na 10. člen Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije omogočale zaposlitev tožnice za nedoločen čas.

Če delavec po poteku delovnega razmerja za določen čas pride na delo in želi nadaljevati z delom, mora biti iz ravnanja delodajalca nedvomno razvidno, da mu tega ne preprečuje, da lahko govorimo o preoblikovanju delovnega razmerja za nedoločen čas. Bistveno je, da delavec opravlja delo še naprej, delodajalec pa to delo sprejema, iz česar lahko izhaja volja strank po nadaljevanju delovnega razmerja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice na ugotovitev, da ima s toženo stranko sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, da ji delovno razmerje ni prenehalo 31. 1. 2006, ampak še traja z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Toženi stranki je naložilo, da tožnico pozove na delo in ji vpiše delovno dobo v delovno knjižico za celotno obdobje nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, da ji za čas od 31. 1. 2006 dalje obračuna in izplača plačo, razliko v plači in regres za leto 2006 ter povrne stroške postopka. Presodilo je, da je bila pogodba o zaposlitvi skupaj z aneksom za opravljanje pripravništva za določen čas sklenjena v nasprotju z določbo 10. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Ur. l. RS, št. 15/94 in nadaljnji), zaradi česar je delovno razmerje za določen čas v skladu z določbo 54. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002) prešlo v delovno razmerje za nedoločen čas. Poleg tega je bil izpolnjen tudi alternativni pogoj iz 54. člena ZDR, saj je tožnica ostala na delu tudi po poteku časa, za katerega je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.

2. Na pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek. V času sklenitve pogodbe o zaposlitvi niso bili izpolnjeni pogoji, da bi tožena stranka tožnico po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu zaposlila na ustreznem delovnem mestu. Zaradi spremenjenih okoliščin tekom trajanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas pa tožena stranka tožnici ni bila dolžna ponuditi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Presodilo je, da pogodba o zaposlitvi za določen čas ni bila sklenjena v nasprotju z zakonom in kolektivno pogodbo dejavnosti. Prav tako ni bil izpolnjen alternativni pogoj iz 54. člena ZDR, saj sam prihod na delo dne 1. 2. 2006 ne pomeni, da je tožnica ostala na delu po poteku dogovorjenega časa iz pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je vložila revizijo tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V njej navaja, da se pripravništvo nikoli dejansko ni izvajalo, tožnica tekom pripravništva tudi ni bila seznanjena s programom pripravništva, njena dela pa tudi ni spremljal mentor, tako da je od samega začetka delo v celoti opravljala samostojno. Od septembra 2005, ko je prenehalo delovno razmerje delavki, ki je bila zaposlena na delovnem mestu psihologa, je tožnica popolnoma prevzela vse naloge tega delovnega mesta. Sodišče je spregledalo dejstvo, da je tožnici prvič poteklo delovno razmerje za določen čas že 31. 11. 2005 in se ni opredelilo do dejstva, da je tožena stranka tožnici 25. 11. 2005, ko je bil podpisan prvi aneks, podaljšala delovno razmerje še za dva meseca, čeprav je tedaj glede na 10. člen kolektivne pogodbe že obstajala možnost, da se tožnica po končanem pripravništvu in uspešno zaključenem strokovnem izpitu zaposli na prosto delovno mesto psihologa za nedoločen čas. Stališče sodišča druge stopnje, da je določba 10. člena kolektivne pogodbe dejavnosti zavezujoča le ob sami sklenitvi delovnega razmerja, ne pa tudi ob kasnejših spremenjenih okoliščinah, je v nasprotju s sodno prakso. S tem, ko se je spremenil čas trajanja delovnega razmerja, je bila podana okoliščina, na podlagi katere se v skladu s 47. členom ZDR sklene nova pogodba o zaposlitvi. Po vsakem izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas je potrebno preučiti, ali so podane okoliščine za sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas. Glede na to, da ji je tožena stranka ponudila v podpis aneks št. 2, ki je bil s strani tožene stranke že podpisan, je tožena stranka imela namen, da s tožnico tudi po 1. 2. 2006 nadaljuje delovno razmerje. Dejansko je dne 1. 2. 2006 vsaj eno uro opravljala delo, ne da bi imela podpisano pisno pogodbo o zaposlitvi in v dobri veri, da ima sklenjeno delovno razmerje. Sodišče druge stopnje je napačno uporabilo materialno pravo. ZDR v 54. členu določa, da v kolikor ostane delavec na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, se šteje, da je sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Takšna je tudi sodna praksa (npr. sodbi Vrhovnega sodišča VIII Ips 112/2003 in VIII Ips 10/2004). Aneks št. 2 je bil v nasprotju z zakonom, zaradi česar ga tudi ni podpisala.

4. Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani in toženki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. V odgovoru je navedla, da v zakonodaji ne obstoja določba, po kateri bi moral delodajalec v primeru spremenjenih okoliščin tekom trajanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas pripravništva le-to spremeniti v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Tožeča stranka ni določno opredelila bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, s katerimi naj bi bila obremenjena sodba sodišča druge stopnje. Zato sodišče z vidika tega revijskega razloga izpodbijane sodbe ni preizkušalo.

8. Ob izrecni ugotovitvi sodišča druge stopnje, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za eno leto, in sicer do 31. 1. 2006, revizija z očitkom, da je sodišče spregledalo dejstvo, da je tožnici prvič poteklo delovno razmerje za določen čas že 31. 11. 2005, graja ugotovitev sodišča druge stopnje, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za 12 mesecev. Gre za očitek zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki ni dovoljen revizijski razlog. Tožnica v zvezi s tem ne uveljavlja konkretne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, tako da je revizijsko sodišče vezano na dejansko ugotovitev, da je imela tožnica pogodbo o zaposlitvi za določen čas sklenjeno za 12 mesecev, to je do 31. 1. 2006. 9. V skladu s prvim odstavkom 10. člena ZDR velja pravilo sklepanja pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas. ZDR v prvem odstavku 52. člena omejuje sklepanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas s tem, da našteva primere, ko je taka pogodba dopustna. V 7. alineji prvega odstavka je določeno, da se pogodba o zaposlitvi lahko sklene za določen čas, če gre za delavca, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi priprave na delo, usposabljanja ali izpopolnjevanja za delo oziroma izobraževanja. Pod to alinejo sodi opravljanje pripravništva, ki je predvideno za določene poklice. Zakon o socialnem varstvu (ZSV, Ur. l. RS, št. 36/2004) v 69. členu določa, da socialno varstvene storitve opravljajo strokovni delavci, ki so končali višjo ali visoko šolo psihološke smeri, pedagoške smeri in njenih specialnih disciplin, upravne, pravne in sociološke smeri ter imajo 1 leto delovnih izkušenj na področju socialnega varstva, opravljeno pripravništvo in strokovni izpit po tem zakonu.

10. Institut pripravništva za zaposlene v socialnem varstvu je urejen tudi v določbah Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije, ki v 9. členu (VI normativnega dela) določa, da kdor začne prvič opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe (pa v okviru programa izobraževanja ni imel programa praktičnega pouka, proizvodnega dela ali proizvodne prakse v takem obsegu, da bi lahko samostojno opravljal delo v svoji stroki) sklene delovno razmerje za dela svoje stroke kot pripravnik. Glede trajanja pripravništva kolektivna pogodba v 10. členu določa, da pripravnik sklene delovno razmerje za določen ali nedoločen čas. Delovno razmerje za določen čas sklene v dveh primerih: če ni pogojev, da se po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu zaposli na ustreznem delovnem mestu, ali če si pripravnik izrecno želi pridobiti samo delovne izkušnje, potrebne za samostojno opravljanje svojega poklica.

11. Iz dejanskih ugotovitev sodišča, na katere je revizijsko sodišče vezano, izhaja, da je tožnica s toženo stranko sklenila delovno razmerje za določen čas 12 mesecev zaradi pripravništva, saj se je po končani univerzitetni izobrazbi prvič zaposlila. Ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi so bila dela in naloge psihologa pri toženi stranki zasedena, tako da ni bilo pogojev, da bi se tožnica po končanem pripravništvu in opravljenem strokovnem izpitu lahko zaposlila na tem delovnem mestu. Ker so za zakonitost pogodbe o zaposlitvi za določen čas odločilne okoliščine, ki so bile znane ob njeni sklenitvi, je bila s tožnico pogodba o zaposlitvi za določen čas zakonito sklenjena. Hkrati je pravilen zaključek sodišča, da na zakonitost sklenjene pogodbe o zaposlitvi ne vpliva, če so se tekom njenega trajanja spremenile okoliščine, ki bi glede na 10. člen kolektivne pogodbe omogočale zaposlitev tožnice za nedoločen čas. Revizija tako neutemeljeno navaja, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena v nasprotju z določbami ZDR in kolektivne pogodbe, zaradi česar naj bi bili podani pogoji za transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas v skladu s 54. členom ZDR.

12. Neutemeljeno je tudi revizijsko zatrjevanje, da je izpolnjen alternativni pogoj iz 54. člena ZDR, ker naj bi tožnica 1. 2. 2006 vsaj eno uro opravljala delo, ne da bi imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. V sodbi VIII Ips 112/2003 z dne 13. 1. 2004 je Vrhovno sodišče zavzelo stališče, da če delavec po poteku delovnega razmerja za določen čas pride na delo in želi nadaljevati z delom, mora biti iz ravnanja delodajalca nedvomno razvidno, da mu tega ne preprečuje, da lahko govorimo o preoblikovanju delovnega razmerja za nedoločen čas. Bistveno je, da delavec opravlja delo še naprej, delodajalec pa to delo sprejema, iz česar lahko izhaja volja strank po nadaljevanju njunega delovnega razmerja. Zato je pravilen zaključek sodišča druge stopnje, da sam prihod na delo dne 1. 2. 2006 ne pomeni, da je tožnica ostala ne delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenila pogodbo o zaposlitvi.

13. Glede na to, da pogodba o zaposlitvi ni bila nezakonito sklenjena in ni bilo dokazano, da bi tožnica ob pristanku tožene stranke ostala ne delu tudi po poteku časa, za katerega je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, je sodišče utemeljeno presodilo, da niso podani pogoji za transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas v skladu s 54. členom ZDR.

14. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

15. Glede na to, da tožena stranka z odgovorom na revizijo ni bistveno prispevala k razjasnitvi zadeve, na podlagi prvega odstavka 155. člena ZPP ni upravičena do povračila stroškov, ki so ji nastali z vložitvijo odgovora.