Jedro

Ponudba (pogodbe) je določeni osebi dana kot predlog za sklenitev pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, tako, da bi se z njegovim sprejemom pogodba lahko sklenila (prvi odstavek 22. člena OZ). Ko ponudnik sprejme od druge stranke izjavo, da ponudbo sprejema, je pogodba sklenjena (prvi odstavek 21. člena OZ).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni in več podrednih zahtevkov tožnika, ki so se vsi nanašali na enak izhodiščni ugovor tožnika: da je bila pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas šestih mesecev nezakonita, zaradi česar tožniku delovno razmerje ni prenehalo, temveč je bilo sklenjeno za nedoločen čas oziroma določen čas petih let. Ostali zahtevki za reintegracijo in reparacijo so bili vezani na odločitev o zakonitosti prenehanja delovnega razmerja.

2. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je imel tožnik od 19. 4. 2004 sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas petih let kot kandidat za vojaka. Zdravstvena komisija pri toženi stranki je 30. 3. 2009 ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za vojaško delovno mesto. Tožnik je 15. 4. 2009 podpisal novo pogodbo o zaposlitvi za določen čas od 19. 4. 2009 do 18. 10. 2009. S strani tožene stranke je bila pogodba podpisana 22. 4. 2009. Delovno razmerje je tožniku prenehalo s potekom časa 18. 10. 2009. 3. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je bila v skladu z 21. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) pogodba o zaposlitvi, ponujena tožniku s strani tožene stranke, sklenjena takrat, ko jo je podpisal tožnik, to je 15. 4. 2009. Tožena stranka je imela podlago za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas v 92. členu Zakona o obrambi (v nadaljevanju ZObr), po katerem se pogodba o zaposlitvi z vojaško osebo lahko sklene za obdobje do desetih let, lahko pa tudi za krajše obdobje. Kot pogodba za določen čas je zakonito prenehala s potekom časa, za katerega je bila sklenjena. Očitkov, da naj bi ga tožena stranka z zvijačo oziroma prevaro napeljevala k podpisu pogodbe zgolj za šest mesecev, tožnik ni izkazal in tožnik zaslišanja prič ali drugih dokazov v tej zvezi tudi ni predlagal. 4. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve stopnje.

5. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi kršitve določb pravdnega postopka in napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodbi ne navajata odločilnega dejstva, kdaj je tožena stranka podpisala pogodbo o zaposlitvi oziroma drugostopenjsko sodišče napačno navaja, da zavrnitev zahtevka ne temelji na tem, kdaj je pogodbo podpisala tožena stranka. Vztraja pri stališču, da je bila pogodba o zaposlitvi podpisana 22. 4. 2009 in ker je od 19. 4. 2009 do 22. 4. 2009 normalno delal, je prišlo do transformacije delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas oziroma podredno za obdobje petih let. Ne strinja se s stališčem sodišča, da ni izkazal, da je pogodbo sklenil pod prevaro. Na goljufivi namen kaže že ravnanje tožene stranke, ki je vedela, da je tožniku prejšnja pogodba o zaposlitvi prenehala, tožnik pa je še vedno opravljal svoje delo.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

8. Katero kršitev določb pravdnega postopka naj bi storili nižji sodišči, revizija ne pove. Trditev, da sodbi ne navajata dejstva, kdaj je tožena stranka podpisala pogodbo o zaposlitvi, nima podlage v sodbah. Obe sodišči sta sprejeli jasno (dejansko) ugotovitev, da je bilo to 22. 4. 2009. „Navedba“ drugostopenjskega sodišča, da zavrnitev zahtevka ne temelji na tem, kdaj je pogodbo podpisala tožena stranka, ni napačna, temveč nasprotno, je točna. Odločitev obeh sodišč o tem, kdaj je bila podpisana pogodba o zaposlitvi, temelji na presoji, da je odločilno, kdaj je ponujeno pogodbo podpisal tožnik.

9. Po določbi tretjega odstavka 371. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato revizijskih navedb v tej smeri ni mogoče upoštevati, kar velja zlasti za nestrinjanje tožnika z dejanskimi zaključki sodišča glede zatrjevane prevare oziroma goljufivega namena tožene stranke. Tak dejanski zaključek temelji na ugotovitvi, da tožnik za svoje navedbe (trditve) ni predlagal nobenega dokaza. Torej ne samo, da ni izkazal, temveč tudi ni dokazal takih navedb in drugačnega dokaznega zaključka v reviziji ne more več uspešno uveljavljati.

10. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

11. Tako sodišče prve kot druge stopnje sta obširno in pravilno utemeljili pravno podlago za svojo odločitev. S temi razlogi se revizijsko sodišče strinja in v zvezi z revizijskimi navedbami le še dodaja.

12. Vrhovno sodišče je glede možnosti podaljševanja pogodb o zaposlitvi za določen čas za vojaške osebe že sprejelo stališče, da določba 92. člena ZObr dopušča sklepanje oziroma podaljševanje pogodb o zaposlitvi tudi za krajša časovna obdobja (glej na primer sodbi VIII Ips 90/2011 z dne 14. 9. 2011 in VIII Ips 68/2008 z dne 6. 4. 2009).

13. Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR) v 11. členu (in ne 14.) določa, da se glede sklepanja pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo splošna pravila civilnega prava, kolikor ni z ZDR ali drugim zakonom drugače določeno. Po določbi 15. člena OZ je pogodba sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah (torej ne nujno šele s podpisom). Ponudba (pogodbe) je določeni osebi dana kot predlog za sklenitev pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, tako, da bi se z njegovim sprejemom pogodba lahko sklenila (prvi odstavek 22. člena OZ). Ko ponudnik sprejme od druge stranke izjavo, da ponudbo sprejema, je pogodba sklenjena (prvi odstavek 21. člena OZ). Tožena stranka je tožniku ponudila v podpis pogodbo o zaposlitvi za določen čas šestih mesecev. Tožnik je tako ponujeno pogodbo pri toženi stranki podpisal 15. 4. 2009 in jo je tožena stranka tega dne torej tudi prejela. Pravilno je zato stališče izpodbijane sodbe, da je bila tega dne pogodba sklenjena, ne glede na to, da jo je na strani tožene stranke pooblaščena oseba podpisala 22. 4. 2009. 14. Glede na navedeno v prejšnji točki ni podlage za razlago tožnika, da je od 19. do 22. 4. 2009 delal pri toženi stranki brez veljavno sklenjene pogodbe o zaposlitvi, zaradi česar bi lahko prišlo do transformacije prej sklenjenega delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas. Ob tem revizijsko sodišče le poudarja, da se strinja z razlogi izpodbijane sodbe o posebni ureditvi delovnega razmerja za vojaške osebe, zaradi česar do take transformacije na podlagi 54. člena ZDR sploh ne more priti.

15. Ker sta glede na navedeno nižji sodišči ob ugotovljenem dejanskem stanju materialno pravo pravilno uporabili, revizijski razlog ni utemeljen in je zato revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).