Jedro

Sodišču ini strankam mora biti omogočeno, da mnenje izvedenca kritično analizirajo in se o njem izjavijo. Ker ima v postopku delitve solastnine mnenje izvedenca močno dokazno moč, je vloga sodišča, da mnenje vsestransko preizkusi, še bolj poudarjena.

Vloge in listine, posredovane na poziv sodišča po prvem ali drugem odstavku 286.a člena ZPP, ki se predložijo po poteku roka, ki ga je določilo sodišče, se upoštevajo, če jih stranka predhodno brez svoje krivde ni mogla predložiti, ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. Sodišče bi pripombe nasprotnega udeleženca na izvedensko mnenje lahko zavrnilo, če bi ocenilo, da želi z njimi zavlačevati postopek. V konkretnem primeru takšna situacija ni bila podana.

Dejstvo, da teče nepravdni postopek za razdelitev solastnih nepremičnin udeležencev postopka, na upravičenje nasprotnega udeleženca, da sklene prodajno pogodbo za solastne nepremičnine, nima nobenega vpliva. Solastnik lahko razpolaga s solastninsko pravico brez soglasja drugih solastnikov (tretji odstavek 66. člena SPZ), pri tem pa je omejen s solastninsko pravico drugih solastnikov le toliko, da jih je kot imetnike zakonite predkupne pravice dolžan obvestiti o nameravani prodaji in jim ponuditi, da deleže kupijo sami pod enakimi pogoji (507. člen v zvezi s tretjim odstavkom 513. člena OZ).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da postane predlagatelj izključni lastnik vseh nepremičnin, ki so predmet delitve v tem postopku, dolžan pa je izplačati vrednost solastninskega deleža nasprotnemu udeležencu v višini 2.696,96 EUR ter nasprotni udeleženki v višini 1.254,69 EUR, v roku treh mesecev od pravnomočnosti sklepa, skupaj z obrestmi, po katerih se v kraju, kjer leži nepremičnina, obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev. Sklenilo je še, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka, skupne stroške postopka v višini 1.316,63 EUR pa nosijo udeleženci postopka v sorazmerju s svojimi solastninskimi deleži, tako da predlagatelja bremeni znesek 1.020,91 EUR, nasprotnega udeleženca znesek 201,84 EUR, nasprotno udeleženko pa znesek 93,88 EUR. Nasprotni udeleženec je tako dolžan predlagatelju povrniti znesek 201,84 EUR, nasprotna udeleženka pa znesek 93,88 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper takšno odločitev se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku1 laično pritožuje nasprotni udeleženec. Opozarja, da bi mu sodišče moralo dati možnost, da sodeluje pri izvajanju dokazov ter da se izjavi o navedbah drugih udeležencev postopka. Navaja, da je vložil prošnjo za preložitev naroka, vendar sodišče na prošnjo ni odgovorilo, niti mu ni poslalo zapisnika z naroka. Meni, da pripombe in ugovor zoper izvedensko mnenje niso dokazni predlogi in navedbe, pač pa dokazni ugovori, ki niso vezani na določeno fazo postopka, zato jih pravila o prekluziji, določena v 286. členu ZPP, ne zadenejo. Nasprotni udeleženec je sodišču vlogo s pripombami na izvedensko mnenje podal 7. 2. 2020, sodišče jo je prejelo 10. 2. 2020, kar nikakor ni prepozno. Predlagatelj je zamolčal dejstvo, da sta parc. št. 4/1, k. o. ..., v izmeri 5710 m2 in parc. št. 5/3, k. o. ..., v izmeri 6285 m2 predmet razlastitve v korist Republike Slovenije za potrebe hidroelektrarne A. Navaja, da je z Republiko Slovenijo glede njegovega solastninskega deleža na navedenih nepremičninah dne 3. 6. 2020 podpisal prodajno pogodbo. Opozarja na hudo razhajanje v ugotovljeni vrednosti med cenitvijo, ki jo je naročila Republika Slovenija, in cenitvijo v tem postopku postavljenega izvedenca. Po cenitvi v tem postopku postavljenega izvedenca je vrednost deleža nasprotnega udeleženca na vseh nepremičninah, ki so predmet delitve, zgolj 2.696,96 EUR, medtem ko je po cenitvi izvedenca Republike Slovenije vrednost deleža nasprotnega udeleženca le na parc. št. 4/1 in parc. št. 5/3, obe k. o. ..., 17.305,10 EUR.

3. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril ter predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče izvede dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga (243. čl. ZPP). Izvedenec je izvor spoznanja relevantnih dejstev ter hkrati pomočnik sodišča pri izvrševanju njegove funkcije. Tako sodišču kot tudi strankam mora biti zato omogočeno, da mnenje izvedenca kritično analizirajo, ocenijo, uveljavljajo ugovore, pripombe, očitke, z mnenjem polemizirajo in se tako izjavijo o njem. Ker ima v postopku delitve solastnine mnenje izvedenca močno dokazno moč, je vloga sodišča, da mnenje vsestransko preizkusi še bolj poudarjena.

6. Izvedenski mnenji sta bili nasprotnemu udeležencu vročeni s fikcijo dne 15. 1. 2020, postavljeni 15 dnevni rok za pripombe na izvedenski mnenji se je iztekel 30. 1. 2020, pripombe je nasprotni udeleženec podal dne 7. 2. 2020. Sodišče prve stopnje pripomb nasprotnega udeleženca na izvedenski mnenji ni upoštevalo, ker jih je podal po preteku postavljenega roka za podajo pripomb na mnenji.

7. Vloge in listine, posredovane na poziv sodišča po prvem ali drugem odstavku 286.a člena ZPP, ki se predložijo po poteku roka, ki ga je določilo sodišče, se upoštevajo le, če jih stranka predhodno brez svoje krivde ni mogla predložiti, ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. Res je nasprotni udeleženec pripombe na izvedenski mnenji podal izven sodno določenega roka, vendar bi moralo sodišče navedbe, čeprav so prepozne, dopustiti, če je očitno, da bi postopek tudi brez zamude pri podaji navedb oziroma pripomb trajal enako dolgo. Sodišče bi torej pripombe nasprotnega udeleženca na izvedensko mnenje lahko zavrnilo le, če bi ocenilo, da želi z njimi zavlačevati postopek. V konkretnem primeru takšna situacija ni bila podana. Sodišče prve stopnje je namreč šele po vložitvi pripomb nasprotnega udeleženca na izvedenski mnenji dne 24. 2. 2020 sprejelo sklep, s katerim je izvedencu naložilo, da odgovori na pripombe predlagatelja.

8. Zaradi kršitve pravil postopka in posledično nepopolne ugotovitve dejanskega stanja je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

9. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo obravnavati tudi pripombe nasprotnega udeleženca na izvedensko mnenje. Glede na to, da je nasprotni udeleženec z Republiko Slovenijo že sklenil zavezovalni pravni posel, saj je pristal na ponudbo Republike Slovenije glede odkupa parc. št. 4/1, k. o. ..., in parc. št. 5/3, k. o. ..., namesto razlastitve, bo v ponovljenem postopku moralo prvo sodišče upoštevati tudi to dejstvo. Pri tem pa pritožbeno sodišče še navaja, da dejstvo, da teče nepravdni postopek za razdelitev solastnih nepremičnin udeležencev postopka, na upravičenje nasprotnega udeleženca, da sklene prodajno pogodbo za solastne nepremičnine, nima nobenega vpliva. Solastnik namreč lahko razpolaga s solastninsko pravico brez soglasja drugih solastnikov (tretji odstavek 66. člena SPZ), pri tem pa je omejen s solastninsko pravico drugih solastnikov le toliko, da jih je kot imetnike zakonite predkupne pravice dolžan obvestiti o nameravani prodaji svojega solastninskega deleža tretji osebi ter o pogojih prodaje in jim ponuditi, da njihove deleže kupijo sami pod enakimi pogoji (507. člen v zvezi s tretjim odstavkom 513. člena OZ).

10. Glede na naravo stvari in okoliščine primera je pritožbeno sodišče ocenilo, da ne more samo dopolniti dejanskega stanja. Razveljavitev ne bo povzročila zastoja v postopku oziroma hujše kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, hkrati pa bo zagotovljena učinkovita in popolna pravica stranke do pritožbe, saj je sodišče prve stopnje izvedlo pretežen del dokaznega postopka in ga zato ne bo potrebno ponovno neposredno izvajati.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če kateri od upravičencev vloži pritožbo po pooblaščencu, je pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njihovo naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 V nadaljevanju ZPP.