Jedro

Zavarovanec ima pravico, da se za odmero pokojnine v smislu določb 43. člena ZPIZ/92 vzamejo čim natančnejši podatki o njegovih plačah. Na podlagi 218. člena ZPIZ/92 se pri odmeri pokojnine upoštevajo podatki o zavarovančevi plači iz matične evidence zavarovancev, ki jo v sodelovanju z delodajalcem vodi tožena stranka. Vendar v primeru, ko po krivdi delodajalca ali tožene stranke v matični evidenci za posamezno obdobje teh podatkov ni, zavarovanec ne izgubi pravice, da višino svojih plač dokazuje z drugimi verodostojnimi dokazi. Tak dokaz je lahko tudi primerjalni izračun z ustrezno zajetimi podatki o višini plač sodelavcev v istem obdobju.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožnici stroške odgovora na revizijo v znesku 253,40 EUR v 15 dneh.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v smislu tožbenega zahtevka spremenilo odločbo tožene stranke št. 1 4 4031901 z dne 15. 3. 2000, tako da se znesek tožničine pokojnine zviša iz 55.650,25 takratnih SIT na 75.080,68 SIT, dokončno odločbo št. P-4.031.901 z dne 16. 3. 2001 pa odpravilo. Tožni stranki je naložilo, da v 15 dneh obračuna in tožnici izplača ugotovljeno razliko pokojnine, upoštevaje ustrezne uskladitve ter tožnici povrne 2.247,43 EUR stroškov postopka. Pri tem se je oprlo na izvedeniški izračun višine pokojnine in tožničinih plač v času zaposlitve tožnice pri podjetju E. Sarajevo, TOZD I. Ljubljana v letih 1972 do 1976 na podlagi primerjave s plačo tožničine sodelavke, ker podatki v matični evidenci tožene stranke o tožničinih plačah v tem obdobju niso obstojali, prav tako pa teh podatkov ni bilo v arhivih tožničinega takratnega delodajalca in njegovih pravnih naslednikov.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da so pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja osebne pravice, ki jih zavarovanec pridobi glede na osebne podatke o izpolnitvi pogojev in odmeri višine. Tako je sodišče z odmero pokojnine glede na podatke o zaslužkih tožničinih sodelavk zmotno uporabilo predpise o matični evidenci zavarovancev in odločilo v nasprotju z določbami prvega odstavka 43. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ/92 – Ur. l. RS, št. 12/92 s spremembami), ki je veljal ob vložitvi tožničine zahteve za predčasno upokojitev, da se starostna pokojnina odmeri od mesečnega povprečja plač, ki jih je zavarovanec prejel v katerih koli najugodnejših zaporednih 10 letih zavarovanja po 1. 1. 1970. To pomeni, da se lahko upoštevajo le osebni podatki o plačah zavarovanca, ne pa podatki o plačah njegovih sodelavcev.

4. V odgovoru na revizijo je tožnica toženi stranki očitala zavlačevanje postopka, saj je sodišče odločilo upoštevaje stališča, predhodno v tej zadevi že zavzeta pred Vrhovnim sodiščem. Tudi sicer označuje stališče tožene stranke, ki zanika možnost dokazovanja višine plače zavarovanca, če ti podatki niso zajeti v matični evidenci tožene stranke, za neutemeljeno in predlaga zavrnitev revizije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijsko sodišče je že v razveljavitvenem sklepu VIII Ips 99/2007 z dne 22. 4. 2008 zavzelo stališče, da lahko tožnica dokazuje višino plač, ki so podlaga za ugotovitev pokojninske osnove in izračun višine pokojnine, za sporno obdobje tudi na podlagi primerjave s plačami primerljivih sodelavk, če teh podatkov ni v matični evidenci zavarovancev. Zavarovanec ima pravico, da se za odmero pokojnine v smislu določb 43. člena ZPIZ/92 vzamejo čim natančnejši podatki o njegovih plačah. Res se na podlagi 218. člena ZPIZ/92 pri odmeri pokojnine upoštevajo podatki o zavarovančevi plači iz matične evidence zavarovancev, ki jo v sodelovanju z delodajalcem vodi tožena stranka. Vendar v primeru, da po krivdi delodajalca ali tožene stranke v matični evidenci za posamezno obdobje teh podatkov ni, zavarovanec ne izgubi pravice, da višino svojih plač dokazuje z drugimi verodostojnimi dokazi. Tak dokaz je lahko tudi primerjalni izračun z ustrezno zajetimi podatki o višini plač sodelavcev v istem obdobju, če se da hkrati z dovolj visoko stopnjo gotovosti ugotoviti in upoštevati tudi dejansko razmerje plač zavarovanca nasproti plačam primerljivih sodelavcev.

7. Ob dejanskih ugotovitvah, da je bila tožnica od 4. 5. 1972 dalje zaposlena pri takratnem podjetju E. Sarajevo, TOZD I. Ljubljana, ter na tej podlagi pokojninsko in invalidsko zavarovana pri takratnem pravnem predniku tožene stranke, s tem da podatkov o višini njenih plač vse do 31. 12. 1976 v matični evidenci zavarovancev ni bilo in ti podatki tudi v arhivih delodajalca niso bili dosegljivi, je sodišče v skladu z napotki revizijskega sodišča utemeljeno pribavilo izvedeniški izračun tožničinih plač, ki je bil argumentirano izdelan na podlagi primerjave s plačo takratne tožničine sodelavke, za katero so verodostojni podatki o plači v matični evidenci zavarovancev obstajali. Ker je izvedenec hkrati upošteval ugotovljeno relativno razmerje med tožničino plačo in plačo sodelavke in se je izkazalo, da upoštevanje tako ugotovljene plače tožnice za sporno obdobje bistveno vpliva na višino tožničine pokojninske osnove (najugodnejšega 10 letnega povprečja tožničinih mesečnih plač), s tem pa tudi na višino tožnici pripadajoče predčasne pokojnine, je sodišče na podlagi določb ZPIZ/92 tožnici utemeljeno na novo odmerilo ustrezno višino pokojnine in toženi stranki naložilo plačilo ugotovljene razlike z upoštevanjem veljavnih valorizacij.

8. Glede na navedeno revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

9. Tožnica je v odgovoru utemeljeno opozorila na nerazumnost revizije glede na že zavzeta stališča revizijskega sodišča v sklepu VIII Ips 99/2007 z dne 22. 4. 2008. Zato ji je tožena stranka dolžna na podlagi prvega odstavka 154. člena in 155. člena ZPP povrniti stroške odgovora na revizijo v znesku 253,40 EUR (upoštevaje v času vložitve tožbe veljavno Odvetniško tarifo).