Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali je pravilno stališče sodišča, da za presojo zahtevka glede plačila za dejansko opravljeno delo javnega uslužbenca, uporaba določb ZSPJS ne pride v poštev in je potrebno javnemu uslužbencu vedno določiti plačo v višini izhodiščnega plačnega razreda višje vrednotenega delovnega mesta ter ali je posledično sodišče v konkretni zadevi bistveno kršilo določbe postopka oziroma napačno uporabilo materialno pravo, ko je v zvezi s pritožbenimi navedbami (glede zatrjevane kršitve neizvedbe dokazov o tem ali je tožnik dejansko opravljal dela višje vrednotenega delovnega mesta) le-te zavrnilo zgolj z navedbo, da izvedba teh dokazov ne bi mogla vplivati na drugačno odločitev od izpodbijane; - ali je pravilno stališče sodišča, da je pogodba o zaposlitvi z dne 21. 6. 2007 prenehala veljati po kogentnih določbah ZSPJS dne 1. 8. 2008 ter posledično tožeča stranka nima zahtevka iz naslova pravnomočne sodbe IV Pd 975/2010 z dne 7. 10. 2011.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali je pravilno stališče sodišča, da za presojo zahtevka glede plačila za dejansko opravljeno delo javnega uslužbenca, uporaba določb ZSPJS ne pride v poštev in je potrebno javnemu uslužbencu vedno določiti plačo v višini izhodiščnega plačnega razreda višje vrednotenega delovnega mesta ter ali je posledično sodišče v konkretni zadevi bistveno kršilo določbe postopka oziroma napačno uporabilo materialno pravo, ko je v zvezi s pritožbenimi navedbami (glede zatrjevane kršitve neizvedbe dokazov o tem ali je tožnik dejansko opravljal dela višje vrednotenega delovnega mesta) le-te zavrnilo zgolj z navedbo, da izvedba teh dokazov ne bi mogla vplivati na drugačno odločitev od izpodbijane; - ali je pravilno stališče sodišča, da je pogodba o zaposlitvi z dne 21. 6. 2007 prenehala veljati po kogentnih določbah ZSPJS dne 1. 8. 2008 ter posledično tožeča stranka nima zahtevka iz naslova pravnomočne sodbe IV Pd 975/2010 z dne 7. 10. 2011.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni zahtevek za obračun razlike v plači za čas od avgusta 2008 do decembra 2014 v zneskih, ki so navedeni v izreku, za odvod davkov in prispevkov ter plačilo ustreznih neto zneskov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. dne v mesecu za pretekli mesec. Zavrnilo je tudi podredni zahtevek za obračun nadaljnjih razlik v plači (od januarja 2015, in sicer med plačo, ki bi bila obračunana glede na dejansko opravljena dela po 25 plačnem razredu in plačo, ki jo je tožnik prejemal). Ugotovilo je, da je tožena stranka pri preverbi plače zakonito upoštevala pogodbo o zaposlitvi z dne 21. 6. 2007 in na tej podlagi tožniku določila plačo, ki mu jo je plačevala od avgusta 2008. Tožnik do višje plače ne more biti upravičen, saj bi jo tako prejemal v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena ZSPJS. Presodilo je, da tožbeni zahtevek ni utemeljen niti na podlagi dejanskega dela.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije glede pravnih vprašanj: - ali je pravilno stališče sodišča, da za presojo zahtevka glede plačila za dejansko opravljeno delo javnega uslužbenca, uporaba določb ZSPJS ne pride v poštev in je potrebno javnemu uslužbencu vedno določiti plačo v višini izhodiščnega plačnega razreda višje vrednotenega delovnega mesta ter ali je posledično sodišče v konkretni zadevi bistveno kršilo določbe postopka oziroma napačno uporabilo materialno pravo, ko je v zvezi s pritožbenimi navedbami (glede zatrjevane kršitve neizvedbe dokazov o tem ali je tožnik dejansko o9pravljal dela višje vrednotenega delovnega mesta) le-te zavrnilo zgolj z navedbo, da izvedba teh dokazov ne bi mogla vplivati na drugačno odločitev od izpodbijane; - ali je pravilno stališče sodišča, da je pogodba o zaposlitvi z dne 21. 6. 2007 prenehala veljati po kogentnih določbah ZSPJS dne 1. 8. 2008 ter posledično tožeča stranka nima zahtevka iz naslova pravnomočne sodbe IV Pd 975/2010 z dne 7. 10. 2011 ter ali je podana bistvena kršitev postopka, saj sodba višjega sodišča ne vsebuje tozadevnih bistvenih razlogov.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 367a. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Vrhovno sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa nižjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so izpolnjeni razlogi za dopustitev revizije iz 367a. člena ZPP, zato je revizijo dopustilo glede vprašanj, ki so opredeljena v izreku.