Jedro

Ker vloga tožečih strank ni bila sposobna za obravnavo, saj je sodišče ni moglo opredeliti po vsebini, ali gre za pritožbo, ali za obnovo postopka ali za novo tožbo in ker tožnika nista ravnala po napotkih sodišča in vloge nista dopolnila, jo je moralo sodišče zavreči na podlagi 4. odstavka 108. člena ZPP v zvezi s 16. členom ZUS.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku, ki se primerno uporablja tudi v postopkih s tožbo v upravnem sporu (16. člen Zakona o upravnem sporu - ZUS) zavrglo vlogo tožečih strank z dne 24.8.2006. Vlogo sta naslovila na Vrhovno sodišče, ker pa je bila nerazumljiva, ju je sodišče z dopisom z dne 1.9.2006 pozvalo, naj vlogo dopolnita in pojasnita, kaj zahtevata, oziroma naj jo dopolnita tako, da bo primerna za obravnavo ter se opredelita, katero pravno sredstvo naj bi njuna vloga predstavljala. Kljub pozivu in opozorilu tega nista storila, ampak sta z dopisom z dne 7.9.2006 navedla, da je z njunega vidika glede postopka vseeno, kako se odloči sodišče, ali s popravo pomote v sodbi, spremembo - dopolnitvijo sodbe, obnovo postopka ali na kakšen drug način, ter predlagata, da se v sodbi zapiše, naj se problem reši na kraju samem na miren in pošten način z merjenjem geodetov v prisotnosti južnega soseda - mejaša. Izhajata iz tega, da sodbi v tej zadevi, ki ju je izdalo Upravno sodišče pod opr. št. U 1379/2001 in Vrhovno sodišče I Up 1068/2003, temeljita na netočnih podatkih in da ni bilo izvedeno zaslišanje strank. Ker tudi v dopolnitvi vloge nista navedla, katero pravno sredstvo naj bi njuna vloga predstavljala, ta vloga pa ni bila tudi po njeni dopolnitvi primerna za obravnavo, jo je sodišče v skladu z navedeno zakonsko določbo zavrglo.

Tožnika v pritožbi navajata, da zahtevata, da se upošteva materialna resnica in s tem resnično dejansko stanje stvari. Navajata, kako je potekal postopek delitve parcele 603/4 in 603/8 in se ne strinjata za napačnimi odločitvami v postopku geodetske izmere. Menita, da bi bila najprimernejša poravnava na kraju samem v prisotnosti uradnega geodeta.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno odločilo. Tudi po presoji pritožbenega sodišča vloga tožečih strank z dne 24.8.2006 ni bila popolna in ni bila sposobna za obravnavanje. Sodišče vsako vlogo stranke obravnava po določenem in predpisanem postopku, zato mora biti v njej opredeljeno, katero pravno sredstvo je tisto, ki ga vložnik v vlogi uveljavlja. Navedeno vlogo sta tožnika vložila po tem, ko je o zadevi zemljiškega katastra odločilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije in s sodbo, opr. št. I Up 1068/2003, zavrnilo njuno pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, opr. št. U 1379/2001. V tej vlogi sta tožnika predlagala ponovno ugotavljanje dejstev in utemeljevala predlog, da sodišče določi način za mirno rešitev zadeve. Tudi po presoji pritožbenega sodišča ta vloga ni bila sposobna za obravnavanje, saj je sodišče ni moglo opredeliti niti po vsebini, ali gre za pritožbo, ali za obnovo postopka ali za novo tožbo. Zato je ravnalo pravilno, ko je tožeči stranki opozorilo, naj vlogo dopolnita in jima dalo napotke in določilo primeren rok za dopolnitev oziroma popravo ter ju opozorilo, na pravne posledice, če se ne bosta opredelila, kakšno pravno sredstvo vlagata. Tudi po presoji pritožbenega sodišča njuna vloga ni bila dopolnjena v smeri zahteve sodišča prve stopnje.

Ker tudi po presoji pritožbenega sodišča vloga tožečih strank ni bila sposobna za obravnavo in ker se tudi nista ravnala po napotkih sodišča in je nista dopolnila, jo je moralo sodišče prve stopnje zavreči na podlagi 4. odstavka 108. člena ZPP v zvezi s 16. členom ZUS.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo izpodbijani sklep (člen 76 v zvezi z 82. členom Zakona o upravnem sporu - ZUS-1).