Jedro

Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Okoliščine, o katerih naj bi izpovedale predlagane priče, ne predstavljajo odločilnih dejstev v tem sporu, sicer pa je bila tožnica s tem dokaznim predlogom tudi prekludirana.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za materialno škodo v višini 5.428,80 EUR in nematerialno škodo v višini 7.093,97 EUR. Ugotovilo je, da tožena stranka ni ravnala protipravno, ko je tožnico z odločbo o napredovanju v plačilne razrede z dne 19. 3. 1997 razvrstila v V. tarifno skupino in 5. plačilni razred s količnikom 4,10, saj je ravnala v skladu z veljavno zakonodajo. Navedlo je še, da očitki tožnice, da je tožena stranka ni dovolj obveščala o njenih pravicah in ji ni omogočila, da bi preverila pravilnost njene odločitve niso niti pomembni, saj je bilo ravnanje tožene stranke zakonito.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnica je zoper pravnomočno sodbo vložila revizijo zaradi „bistvene absolutne kršitve v postopku,“ saj sodišče ni dopustilo zaslišanja treh prič, ki bi lahko pojasnile, ali je bila tožnica od ravnateljice deležna pravilnih informacij glede spremenjene zakonodaje na področju plač. Zaradi pomanjkljivih informacij bi pri tožnici lahko prišlo do dejanske in pravne zmote in opustitve vložitve ugovora v prekluzivnih rokih. Sodišče ni dopustilo dokaza o odločilnih dejstvih, kar je vplivalo na odločitev. Odprto je ostalo vprašanje, ali je tožena stranka namerno ali nenamerno puščala tožnico v nevednosti, s čimer ji je bila kršena ustavna pravica do pravnega sredstva.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Na podlagi 371. člena Zakon o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izpodbijano sodbo, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Tožnica se v reviziji sklicuje na „bistveno absolutno kršitev v postopku“, s čimer smiselno uveljavlja kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev je podana, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Navaja, da bi priče lahko izpovedale o odločilnih dejstvih, in sicer o tem, ali so bili zaposleni seznanjeni s spremembami zakonodaje na področju plač. Sodišče druge stopnje je pravilno obrazložilo, da okoliščine, o katerih naj bi te priče izpovedale, ne morejo biti odločilna dejstva v sporu zaradi plačila škode, ki naj bi jo tožnici povzročila tožena stranka s protipravnimi ravnanjem (po tožničinem mnenju izdaja odločbe, s katero je bila tožnici priznana le V. in ne VI. stopnja izobrazbe). Poleg tega pa je bila tožnica s tem dokaznim predlogom tudi prekludirana (po prvem odstavku 286. člena ZPP), saj je zaslišanje teh prič predlagala po prvem naroku za glavno obravnavo, ne da bi navedla, zakaj tega brez svoje krivde ni mogla storiti že prej. Nenazadnje pa delodajalec ne more odgovarjati za to, da se delavec ni seznanil s spremembami zakonodaje, ki je bila javno objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije. Tožnica se ne more upravičeno sklicevati na to, da jo je tožena stranka puščala v nevednosti glede vsebine javno objavljenih predpisov. Poleg tega pa je tudi odločba o napredovanju v plačilne razrede z dne 19. 3. 1997 (kakor tudi pogodba o zaposlitvi z dne 30. 1. 1998) vsebovala tako pravno podlago kot pravni pouk, tako da je bila tožnica v celoti seznanjena s svojimi pravicami. Očitana bistvena kršitev pravil pravdnega postopka tako ni podana.

7. Glede na ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno, na kar pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (371. člen ZPP).

8. Glede na navedeno revizijski razlogi niso podani. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.