Jedro

Tožnik je imel pravni interes za izpolnitev upnikove terjatve, ker je kot lastnik nepremičnine obremenjene s hipoteko poplačal hipotekarni kredit, da bi se izognil nevarnosti prodaje stanovanja v izvršbi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da glasi: „Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni plačati tožeči stranki 67.561,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 6. 2010 naprej do plačila.

Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni plačati tožeči stranki 2.384,40 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.“

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti za 1.912,80 EUR pritožbenih stroškov.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 67.561,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 6. 2010 dalje do plačila, vse v roku 8 dni. V odločbi o pravnih stroških je tožečo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 2.360,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude.

2. Prvostopno sodbo s pritožbo izpodbija tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da je prvostopno sodišče zmotno presodilo, da je tožnik s plačilom zneska banki le izpolnil svoj dolg po prodajni pogodbi in tako v obravnavanem primeru ne obstaja toženčeva obveza na podlagi zakonske subrogacije po določbi 275. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Nasprotno, določba 275. člena OZ ne daje podlage za takšno presojo prvostopnega sodišča. Razmerje med strankama je potrebno obravnavati „inter partes“. Kakšno je dolžniško stanje tožnika kot kupca nepremičnine do prodajalca nepremičnine je popolnoma irelevantno za položaj toženca kot dolžnika. Tožnik, kot kupec nepremičnine, je lahko v celoti ali delno izpolnil obveznosti do prodajalca nepremičnine, vendar toženec ne more svoje koristi črpati iz tega naslova. Na podlagi zakonske subrogacije je potrebno ugoditi zahtevku. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku ugodi. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. Tožena stranka ni vložila odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Med pravdnima strankama ni sporno: - da je med H.A.A.B. d.d. kot kreditodajalcem (nadalje banka) in B.D. s.p. (toženec) bila dne 5. 11. 2009 sklenjena kreditna pogodba za znesek 70.000,00 EUR ter da je navedena kreditna pogodba bila v notarskem zapisu zavarovana s poroštveno izjavo B.D. kot solidarnega poroka in plačnika ter z enako poroštveno izjavo N.G. d.o.o. ter s hipoteko na nepremičnini na stanovanju parc. št. 1077/2 k.o. K. v izmeri 91 m2, ID št. 2624-710-2 (nadalje stanovanje), ki je bilo v lasti N. d.o.o. (priloga A8); - da je navedeno stanovanje, obremenjeno s hipoteko, N. d.o.o. prodala gospodarski družbi K. I. d.o.o.; - da je tožnik od K. I. d.o.o. navedeno stanovanje, obremenjeno s hipoteko, kupil s kupoprodajno pogodbo z dne 21. 6. 2010 za znesek 162.000,00 EUR; - da je tožnik s plačilnim nalogom (priloga A7) dne 29. 6. 2010 poravnal banki celoten še neplačan hipotekarni kredit po kreditni pogodbi (priloga A8) sklenjeni med banko in tožencem v znesku 67.561,56 EUR; - po navedenem plačilu je banka kot hipotekarna upnica izdala tožniku kot lastniku stanovanja in plačniku hipotekarnega kredita izbrisno dovoljenje za izbris hipoteke.

6. Prvostopno sodišče je pravilno zaključilo, da je tožnik imel pravni interes za poplačilo hipotekarnega upnika (banke) iz naslova že navedene kreditne pogodbe (priloga A8). S poplačilom hipotekarnega kredita je namreč tožnik dosegel izbris hipoteke na kupljenem stanovanju, pri čemer tožena stranka tudi ni oporekala zatrjevanju tožeče stranke, da je tožnik hipotekarni kredit poravnal iz razloga, ker se ta banki ni odplačeval, zaradi česar je pretila izvršba na stanovanje tožnika. Kakšnih drugih ugovorov tožnik zoper po tožeči stranki uveljavljano zakonsko subrogacijo tekom pravde ni uveljavljal. Zatrjeval je le, da „tožnik nikoli ni bil porok za toženčev dolg do H.B. d.d., bil je le kupec zastavljene nepremičnine, zato tudi zakonska subrogacija v konkretnem primeru ne more priti v poštev“. Tak ugovor je neutemeljen že iz razloga, ker pri zakonski subrogaciji obveznost namesto dolžnika izpolni tretji, ki ima za izpolnitev pravni interes, pri katerem upnik proti tretjemu nima neposrednega zahtevka.

7. Zakonsko subrogacijo uzakonja določba 275. člena OZ (1). Glavni učinek zakonske subrogacije je prehod izpolnjene upnikove terjatve na izpolnitelja. V trenutku izpolnitve terjatve preide iz upnikove premoženjske mase v izpolniteljevo in postane del izpolniteljevega premoženja. Z zakonsko subrogacijo nastopijo učinki razpolagalnega pravnega posla. Izpolnitelj ima nasproti dolžniku enake pravice, kot jih je imel pred tem upnik. Prehod terjatve z upnika na izpolnitelja nastopi brez sodelovanja dolžnika. O opravljeni izpolnitvi upnik in izpolnitelj nista dolžna obvestiti dolžnika (tako M. Juhart v OZ s komentarjem, druga knjiga, str. 275). Izhajajoč iz navedenega za prehod upnikovih pravic na tretjega na podlagi zakonske subrogacije zadošča ugotovitev, da je bila izpolnitev upnikove terjatve opravljena ter da je imel tretji pravni interes za izpolnitev.

8. V obravnavanem primeru je imel tožnik pravni interes za izpolnitev upnikove terjatve, ker je kot lastnik nepremičnine obremenjene s hipoteko poplačal hipotekarni kredit, da bi se izognil nevarnosti prodaje stanovanja v izvršbi. Da pa je bila izpolnitev upnikove terjatve opravljena pa tudi ne more biti sporno, ker iz že navedenega plačilnega naloga z dne 29. 6. 2010 izhaja, da je tožnik banki (hipotekarnemu upniku) poravnal še celoten neplačani kredit v znesku 67.561,56 EUR. Tako pa sta v danem primeru izpolnjeni ključni predpostavki za zakonsko subrogacijo po določbi 275. člena OZ (pravni interes in izpolnitev terjatve) na podlagi katere je tožena stranka dolžna tožeči stranki (ta je na podlagi zakonske subrogacije pridobila položaj upnika iz kreditne pogodbe) plačati 67.561,56 EUR. Pri tem velja dodati, da so povsem protispisni in v nasprotju z listinskimi dokazi zaključki prvostopnega sodišča, da je tožnik z navedenim zneskom poplačal del kupnine prodajalcu stanovanja, to je gospodarski družbi K.I. d.o.o. Zraven tega pa iz izpovedbe tožnika tudi izhaja, da je navedeni znesek plačal za poplačilo hipotekarnega kredita, ne pa za poplačilo kupnine za stanovanje. Pritožba ima tako prav, da so v obravnavanem primeru izpolnjene predpostavke za prehod terjatve na tožnika na podlagi zakonske subrogacije (275. člen OZ) in zato je pritožbeno sodišče o pritožbi tožeče stranke odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe.

9. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi 358. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP.

10. Tožeča stranka je s tožbo v celoti uspela, in zato ji je tožena stranka dolžna povrniti za 2.384,40 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude.

11.Tožeča stranka je s pritožbo uspela in zato ji je tožena stranka dolžna povrniti za 1.912,80 EUR pritožbenih stroškov.

Op. št. (1) : Člen 275 OZ določa: če izpolni obveznost kdo, ki ima pri tem kakšen pravni interes, preide nanj ob izpolnitvi po samem zakonu upnikova terjatev z vsemi stranskimi pravicami.