Jedro

Razlage kaj so bagatelni lastninski deleži, Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-72/93 z dne 20.4.1995 (Uradni list RS, št. 25/95) ni podalo, je pa v 24. točki te odločbe zapisalo, da izjemo od ureditve, ki bi zavezovala k vračanju sredstev v naravi, pomenijo le primeri, ko se pri obravnavanju posameznega primera posebej izkaže, da je lastninski vložek v očitnem nesorazmerju z vrednostjo premoženja denacionalizacijskega upravičenca, ki bi ga bilo mogoče vrniti v naravi. Ugotovitev nesorazmerja med zasebnim in družbenim kapitalom v mešanem podjetju, ki izključuje uporabo 4. odstavka 16. člena ZDen, je po presoji sodišča v tem konkretnem primeru pravilna, saj temelji na strokovnem mnenju izvedenke finančne stroke, ki je pripravila več izračunov, vsi pa izkazujejo, da je zahtevano premoženje denacionalizacijskih upravičencev znatno več vredno kot zasebni lastninski vložek v podjetje.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 19.6.2006, s katero je zavrnila pritožbo zoper odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 24.4.2006. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ odločil, da se upravičenki do denacionalizacije A.A. vrne v last in posest poslovni prostor v izmeri 31 m2 in skladišče v izmeri 18 m2, v pritličju stavbe v Ljubljani, parc. št... k.o... (1. točka izreka), da se vrnjeno premoženje da v začasno upravljanje skrbnici za posebne primere B.B. (2. točka izreka), da je zavezanec za vrnitev podjetje K.M. d.o.o., dolžno v roku 15 dni po pravnomočnosti odločbe nepremičnine iz 1. točke izreka odločbe predati skrbnici za posebne primere (3. točka izreka), da se izvede sprememba zemljiškoknjižnega stanja (4. točka izreka) in ugotovil, da stroški postopka niso bili zaznamovani (5. točka izreka).

V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje strinja z odločitvijo tožene stranke in z razlogi v obrazložitvi njene odločbe ter se sklicuje na 2. odstavek 67. člena ZUS. Sodišče prve stopnje opira svojo odločitev tudi na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-72/93 z dne 20.4.1995 (Uradni list RS, št. 25/95). Sodišče prve stopnje pritrjuje ugotovitvam upravnih organov, da je uporaba 4. odstavka 16. člena ZDen v obravnavanem primeru izključena, kar pa sta pravilno ugotovila organ prve stopnje in tožena stranka. Ugotovitev nesorazmerja med zasebnim in družbenim kapitalom v mešanem podjetju, ki izključuje uporabo 4. odstavka 16. člena ZDen, je po presoji sodišča pravilna, saj temelji na strokovnem mnenju izvedenke finančne stroke, ki je pripravila več izračunov (na dan 31.12.1990, na dan 29.4.1991 in na isti dan, upoštevajoč dodatno vplačilo), vsi pa izkazujejo, da je zahtevano premoženje denacionalizacijskih upravičencev znatno več vredno kot zasebni lastninski vložek v podjetje (75 % oziroma 153 % oziroma 126 %). Teh izračunov tožeča stranka niti ne izpodbija, ampak podaja svoje razumevanje razmerij med lastninskim vložkom, družbenim kapitalom in podržavljenim premoženjem, ki pa ni skladno s stališčem Ustavnega sodišča. Zato sodišče prve stopnje zavrača tožbeni ugovor, da je bilo sorazmerje, ki je za uporabo določbe 4. odstavka 16. člena ZDen relevantno, napačno ugotovljeno. Uporaba 4. odstavka 16. člena ZDen pa je v obravnavanem primeru izključena po presoji sodišča prve stopnje tudi zaradi smiselne uporabe 89. člena ZDen, ki določa obveznost vrnitve podržavljenega premoženja v primerih, ko je le-to prešlo iz družbene v zasebno lastnino na podlagi špekulativnih oziroma fiktivnih poslov (stališče Ustavnega sodišča v 27. in 28. točki obrazložitve navedene odločbe). Ugovore, da je to relevantno dejstvo (špekulativnost) zmotno ugotovljeno, sodišče prve stopnje zavrača, ker je dokazna ocena prvostopenjskega organa in na njeni podlagi sprejeti sklepi, po presoji sodišča pravilna. Dokazna ocena upravnih organov je tudi vsebinsko prepričljiva, kar je podlaga za sklep o popolno ugotovljenem dejanskem stanju. Spoznanje o obstoju špekulativnosti v zvezi z ustanavljanjem podjetja v mešani lastnini je prvostopenjski organ oprl na več dokazov: pogodbo o vlaganju med C.C. in G.G. ter okoliščine v zvezi s sklepanjem in realizacijo te pogodbe, postopanje v zvezi s predvidenimi denacionalizacijskimi rešitvami oziroma učinkovanje že veljavnega Zakona o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lastnini, ravnanje C.C., ugotovitve revizijskega organa in pripombe zavezanca na revizijsko poročilo, izpoved tedanjega finančnega direktorja. Vsi dokazi so med seboj dovolj povezani za tako sklepanje in njihove dokazne moči po mnenju sodišča tudi morebitna drugačna izjava priče, na katero se sklicuje tožeča stranka v tožbi, ne bi mogla omajati. Pravilno ugotovljena dejanska podlaga je zahtevala pravno sklepanje, da določbe 4. odstavka 16. člena ZDen v tem primeru ni mogoče uporabiti, temveč odločiti v skladu z določbo 89. člena ZDen, da se podržavljeno premoženje vrne v naravi.

Revident vlaga zoper izpodbijano sodbo revizijo zaradi napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določbe 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Po presoji revidenta v obravnavani zadevi izvedeni dokazi ne dopuščajo dokazne ocene prvostopenjske sodbe ne glede špekulativnosti prehoda lastništva zavezanca v podjetje v mešani lastnini niti glede opredelitve bagatelnosti vlaganj zasebnega kapitala ob dokapitalizaciji podjetja pred sprejemom ZDen. Četudi bi celotna vrednost podržavljenega premoženja presegala vrednost zasebnega kapitala v aktivi premoženja, to ne pomeni, da so bili deleži v kapitalu družbe ob dokapitalizaciji nesorazmerni. Nesorazmernost vlaganj, ki jo ugotavlja sodba sodišča prve stopnje, vsebinsko odstopa od pojma bagatelnosti, ki je bistvo izreka citirane ustavne odločbe. Sodišče prve stopnje je narobe ocenilo izvedene dokaze in napačno uporabilo določbo 4. odstavka 16. člena ZDen. Nikakor se ne more strinjati z dokazno oceno, da naj bi bil prehod lastništva zavezanca v podjetje v mešani lastnini z vidika zavezanca špekulativen posel. Zavezanec je bil pred dokapitalizacijo s strani C.C. dejansko pred stečajem in mu je dokapitalizacija omogočila nadaljnji obstoj. Trditev priče V., da naj bi bilo razmerje med zasebnim in družbenim kapitalom nepravilno, ker je temeljilo na uradnih knjižnih vrednostih, je neutemeljeno. Za določitev poslovnih deležev v dokapitalizaciji podjetja ni bistvena le neto vrednost premoženja podjetja kot takšna, temveč tudi donosi podjetja v prihodnosti, ki pa so odvisni od ocene trenda poslovanja podjetja, ki so bili slabi. Špekulacija je pravno nedefiniran pravni pojem ne le v smislu, kot jo razlaga izpodbijana sodba, temveč tudi v smislu, kot jo opredeljuje 89. člen ZDen. Vsakdo v poslovnem svetu išče čim večjo korist in v tem špekulira do mere, ki jo dopuščajo pozitivni predpisi. Prepovedana je zato lahko le pravno nedopustna špekulacija, ki pa mora biti kot takšna predhodno določena. Pojem fiktivnih poslov iz 89. člena ZDen je pravno definiran pojem, špekulacija pa ne. Višina poslovnega deleža C.C. v K.M. ni bila določena nerealno (špekulativno), poslovni delež C.C. je bil prodan novemu večinskemu lastniku celo za nižjo vrednost v DEM, kot je znašala vrednost tega deleža ob dokapitalizaciji. V letu osamosvojitve (1991) je tisti del slovenskega gospodarstva, ki je posloval z republikami, nastalimi na območju bivše Jugoslavije, kamor je sodil tudi K.M., naletel na velike poslovne težave, ker so se pretrgale ustaljene trgovske poti. Če kdo v predmetnem in ostalih nerešenih primerih zavezanca K.M. d.o.o. špekulira, so to predvsem denacionalizacijski upravičenci.

V obširnem odgovoru na revizijo pravna naslednica denacionalizacijske upravičenke B.B. med drugim navaja, da ugotavljanje bagatelnosti ni stvar tega postopka, temveč je to ugotovitev obstoja očitnega nesorazmerja med vrednostjo družbenega premoženja in dokapitalizacijskim zneskom s primerjavo parametrov kot jih je določilo Ustavno sodišče in nato opredelilo Upravno sodišče po metodologiji, ki jo določa ZDen in precizira izvedbeni akt. Na ta način so pristojni organi ugotovili obstoj očitnega nesorazmerja, kar je po odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije podlaga za vrnitev nepremičnine v naravi. Že izpolnitev tega pogoja zadošča za vrnitev nepremičnine upravičenki v last in posest. Predlaga, da se revizija zavrne.

Drugi odgovori na revizijo niso bili vloženi.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo, ki se lahko vloži zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz 2. in 3. odstavka 75. člena ZUS-1 in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 85. člena ZUS-1). Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek 85. člena ZUS-1). Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1).

Po presoji revizijskega sodišča v obravnavani zadevi ni podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu iz 2. odstavka 75. člena ZUS-1 v zvezi s 14. točko 2. odstavka 339. člena ZPP, na katero se sklicuje revident. Izpodbijana sodba namreč nima takšnih pomanjkljivosti, zaradi katerih je ne bi bilo mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje pa se je v obrazložitvi svoje sodbe utemeljeno sklicevalo tudi na 2. odstavek 67. člena ZUS, po katerem sodišču ni treba navajati razlogov za odločitev, kolikor sledi utemeljitvi upravnega akta in to v sodbi ugotovi.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je mogoče v tem denacionalizacijskem postopku uporabiti določbo 4. odstavka 16. člena ZDen oziroma ali so podani pogoji za izključitev uporabe te določbe ZDen. Po 4. odstavku 16. člena ZDen se premoženje pravnih oseb v mešani lastnini lahko vrača le v obliki lastninskega deleža na pravni osebi do višine deleža družbenega premoženja. To določbo ZDen je Ustavno sodišče Republike Slovenije s svojo odločbo, št. U-I-72/93 z dne 20.4.1995, razveljavilo, kolikor se nanaša na pravne osebe v mešani lastnini, v katerih je zasebni oziroma tuj kapital udeležen z bagatelnimi vložki. V ostalem delu določba 4. odstavka 16. člena ZDen po isti odločbi Ustavnega sodišča ni v nasprotju z Ustavo, če se razlaga in uporablja tako, kot je navedeno v obrazložitvi te odločbe. Po 3. odstavku 1. člena Zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 in 64/2001) so odločbe Ustavnega sodišča obvezne. Zato je sodišče prve stopnje izpodbijano sodbo pravilno oprlo na navedeno odločbo Ustavnega sodišča. Ker glede na določbo 2. odstavka 85. člena ZUS-1 v reviziji ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja, je revizijsko sodišče vezano na tista odločilna dejstva, ki so bila ugotovljena v upravnem postopku. V tem primeru pa je bilo s strokovnim mnenjem izvedenke finančne stroke, ki je pripravila več variantnih izračunov odstotka podržavljenega premoženja v zasebnem vložku C.C. ugotovljeno, da gre za očitno nesorazmerje med lastninskim vložkom in vrednostjo premoženja denacionalizacijskih upravičencev. Na podlagi strokovnega mnenja finančne izvedenke pa je organ prve stopnje presodil, da je v denacionalizacijskem postopku zahtevano premoženje upravičencev znatno več vredno kot zasebni lastninski vložek v podjetje zavezanca. S takšno presojo sta se strinjala tožena stranka in sodišče prve stopnje. Res je, da razlage, kaj so bagatelni lastninski deleži, Ustavno sodišče v navedeni odločbi ni podalo, je pa v 24. točki te odločbe zapisalo, da izjemo od ureditve, ki bi zavezovala k vračanju sredstev v naravi, pomenijo le primeri, ko se pri obravnavanju posameznega primera posebej izkaže, da je lastninski vložek v očitnem nesorazmerju z vrednostjo premoženja denacionalizacijskega upravičenca, ki bi ga bilo mogoče vrniti v naravi. Vrhovno sodišče pritrjuje tudi ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je uporaba 4. odstavka 16. člena ZDen v obravnavanem primeru izključena tudi zaradi smiselne uporabe 89. člena ZDen, ki določa obveznost vrnitve podržavljenega premoženja v primerih, ko je le-to prešlo iz družbene v zasebno lastnino na podlagi špekulativnih poslov. Ocena vseh dokazov, kot jih je podal v svoji odločbi organ prve stopnje, s katerim sta se strinjala tožena stranka in sodišče prve stopnje, je podlaga za sintezo o špekulativnosti pri ustanavljanju spornega podjetja v mešani lastnini, zaradi česar naj bi se spremenila lastninska pripadnost podržavljenih nepremičnin in s tem za zavezanca ne bi veljala vračilna obveznost po ZDen. Ob takšnem dejanskem stanju, ugotovljenem v upravnem postopku, ki ima podlago v predloženih spisih, je bilo po presoji revizijskega sodišča materialno pravo pravilno uporabljeno in so bili v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji za vračilo spornega premoženja v denacionalizacijskem postopku v naravi.

Glede na navedeno je revizijsko sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.