Jedro

Določba 10. člena Uredbe o pravilih za določitev cen in za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije ne pušča dvoma o tem, da je bila Vlada RS v obdobju, relevantnem za odločitev o odškodninskem zahtevku, to je v letih 2006 do 2009, dolžna vsaj enkrat letno, upoštevaje kriterije iz istega člena Uredbe, določiti enotne letne cene in enotne letne premije. Edini utemeljeni razlog za opustitev te dolžnosti bi lahko bil v tem, da se v tem obdobju niso znatneje spremenili elementi, na podlagi katerih so se določale enotne letne cene in enotne letne premije za električno energijo.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožeče stranke za plačilo izgubljenega dobička, ker tožena stranka v nasprotju z 10. členom Uredbe o pravilih za določitev cen in za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije (Ur. l. RS, št. 25/2002, 37/2009; v nadaljevanju Uredba) v letih 2007 in 2009 ni določila enotne letne cene in enotne letne premije za električno energijo oziroma v letih 2006 in 2008 pri določitvi cen in premij ni upoštevala dejavnikov, določenih z Uredbo.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. Tožeča stranka z revizijo napada sodbo pritožbenega sodišča zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Predlaga spremembo izpodbijane sodbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku ali pa razveljavitev sodb sodišč druge in prve stopnje ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Tožena stranka je na revizijo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

Relevantno dejansko stanje

5. Tožeča stranka je imela v obdobju, relevantnem za presojo tožbenega zahtevka, to je med leti 2006 in 2009, status kvalificiranega proizvajalca električne energije po določbah Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/1999 in nasl.; v nadaljevanju EZ).

6. Električno energijo, ki jo je tožeča stranka v tem obdobju proizvedla, je sama (oziroma preko posrednika) prodala, zato je bila upoštevaje 3. člen Uredbe upravičena do enotne letne premije, ki bi jo najmanj enkrat letno morala določiti Vlada RS (10. člen Uredbe), izplačati pa bi jo moral upravljavec omrežja.

7. Vlada RS ni določila enotne letne premije v letu 2007 in 2009 (za leti 2007 in 2009 je tako veljala premija v isti višini kot v predhodnem letu, to je v letu 2006 oziroma 2008).

Revizijske navedbe

8. Revidentka se ne strinja s presojo sodišča druge stopnje, da ravnanje tožene stranke pri določanju enotne letne cene in enotne letne premije ni bilo protipravno. Trdi, da opustitev letnega usklajevanja enotnih letnih cen oziroma premij, pomeni kršitev 10. člena Uredbe, s čimer je podana protipravnost toženkinega ravnanja. Golo dejstvo, da je imela toženka pri določanju cen oziroma premij določeno polje diskrecije, ne more pomeniti, da je smela pri določanju cene ravnati arbitrarno, še manj pa, da take obveznosti sploh ni imela.

9. Nadalje revidentka napada stališče sodišč druge in prve stopnje, da bi morala imeti tožeča stranka za uspešno uveljavljanje zahtevka za povračilo izgubljenega dobička po tretjem odstavku 168. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), „utemeljena pričakovanja glede spreminjanja enotnih letnih cen in premij“.

10. V zaključku revidentka sodišču druge stopnje očita še, da izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti, ker si razlogi v njej nasprotujejo (sodišče najprej presodi, da ravnanje toženke ni bilo protipravno, v nadaljevanju pa, da je bilo protipravno), da je sodba brez razlogov o odločilnih dejstvih (nepojasnjen je ostal tožničin očitek, da toženka ni določila dovolj visoke enotne letne premije) ter da je sodišče druge stopnje kljub ugotovitvi, da v prvostopenjski sodbi za zavrnitev zahtevka manjka odločitev o tem, katera od predpostavk odškodninske odgovornosti ni izpolnjena, sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Razlogi za ugoditev reviziji

11. Položaj kvalificiranih proizvajalcev na trgu z električno energijo, pravila odkupa električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije ter ceno odkupa in premijo za električno energijo, ki jo kvalificirani proizvajalci električne energije prodajo samostojno, določi Vlada RS z uredbo (tretji odstavek 29. člena EZ).

12. Uredba je v 7. členu določala, da upravljavec omrežja na podlagi pogodbe o odkupu odkupi električno energijo po enotni letni ceni, določeni z Uredbo, oziroma kvalificiranemu proizvajalcu za električno energijo, ki jo je ta prodal samostojno ali preko posrednika, izplača enotno letno premijo, določeno z Uredbo. Enotna letna premija predstavlja razliko med enotno letno ceno in pričakovano povprečno letno ceno električne energije na trgu (9. člen Uredbe). Enotne letne cene in enotne letne premije za električno energijo določi vsaj enkrat letno Vlada RS. Pri določitvi enotnih letnih cen in enotnih letnih premij Vlada RS upošteva tudi rast stroškov življenjskih potrebščin, ki jih objavlja Statistični urad Republike Slovenije za preteklo obdobje, spremembe cen osnovnega goriva, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije v kvalificiranih elektrarnah ter pričakovano povprečno letno ceno električne energije na trgu (10. člen Uredbe).

13. Določba 10. člena Uredbe ne pušča dvoma o tem, da je bila Vlada RS v obdobju, relevantnem za odločitev o odškodninskem zahtevku, to je v letih 2006 do 2009, dolžna vsaj enkrat letno, upoštevaje kriterije iz istega člena Uredbe, določiti enotne letne cene in enotne letne premije. Edini utemeljeni razlog za opustitev te dolžnosti bi lahko bil v tem, da se v tem obdobju niso znatneje spremenili elementi, na podlagi katerih so se določale enotne letne cene in enotne letne premije za električno energijo.

14. Odločilno vprašanje v tem sporu je po povedanem, ali so bile enotne letne premije, ki so veljale v spornem obdobju, določene v skladu s kriteriji iz Uredbe. Če bi se izkazalo, da so bile enotne letne premije določene v nižjih zneskih, kot jih je bila tožena stranka z Uredbo dolžna določiti, to pomeni, da je tožena stranka ravnala v nasprotju z Uredbo, torej protipravno. V nasprotnem primeru ni mogoče govoriti niti o protipravnosti njenega ravnanja niti o nastanku škode.

15. Sodišče prve stopnje je presodilo, da izgubljeni dobiček, kot ga uveljavlja tožeča stranka, ni pravno priznana škoda, ker tožeča stranka ni mogla imeti nobenih utemeljenih pričakovanj glede spreminjanja enotnih letnih premij po kakršnihkoli formulah, ki niso bile določene in jih sploh ni bilo mogoče določiti. Temu je z obrazložitvijo, da tožeča stranka na temelju drugega odstavka 10. člena Uredbe ni pridobila še nobene javnopravne pravice zoper RS, pritrdilo tudi drugostopenjsko sodišče. Navedenemu ni mogoče pritrditi.

16. Če je tožeča stranka iz naslova enotnih letnih premij od upravljavca omrežja v letih 2006 do 2009 prejela nižje zneske, kot bi jih prejela, če bi tožena stranka višino letnih premij določila skladno z Uredbo, torej tudi z upoštevanjem rasti stroškov življenjskih potrebščin, ki jih objavlja Statistični urad Republike Slovenije za preteklo obdobje, sprememb cen osnovnega goriva, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije v kvalificiranih elektrarnah, ter pričakovano povprečno letno ceno električne energije na trgu, škodo (izgubljeni dobiček) tožeče stranke predstavlja razlika med prejetimi zneski enotnih letnih premij in zneski enotnih letnih premij, ki bi jih bila Vlada RS dolžna določiti. Zgolj dejstvo, da Uredba ni vsebovala formule za določitev enotnih letnih premij, še ne pomeni, da tožeča stranka dobička iz tega naslova ni mogla utemeljeno pričakovati. Gotovo pa je, da bo ob v Uredbi nedoločenih navodilih za določitev enotnih letnih premij dokazovanje vtoževanega izgubljenega dobička za tožečo stranko težko breme.

17. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Vrhovno sodišče je zato reviziji ugodilo, sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (drugi odstavek 380. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bo moralo v novem sojenju v okviru postavljenih trditev in ponujenih dokazov predvsem presoditi, ali so bile enotne letne premije, ki so veljale v spornem obdobju, določene v skladu s kriteriji iz Uredbe. Od odgovora na to vprašanje je odvisno, ali bo treba ugotavljati še preostale elemente odškodninske odgovornosti.

18. Upoštevaje da je Vrhovno sodišče izpodbijani sodbi razveljavilo iz razloga navedenega v prejšnji točki obrazložitve, se v presojo revizijskih očitkov o bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka ni spustilo.

O stroških postopka

19. Izrek o stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.