Jedro

Sodišče tožbo zavrže, če v primeru dvostopenjskega upravnega postopka ugotovi, da je bila zoper upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, pritožba vložena prepozno (7. točka prve odstavka 36. člena ZUS-1 v zvezi s prvim odstavkom 6. člena ZUS-1). Sodišče na razloge iz prvega odstavka 36. člena ZUS-1 paziti že po uradni dolžnosti, in sicer ves čas postopka, torej tudi v pritožbenem postopku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 7. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo tožeče stranke zoper odločbo Občinskega inšpektorata Občinske uprave Mestne občine Novo mesto, št. 0611-51/2011/7 (2100) z dne 14. 4. 2011 (prvi odstavek izreka), in odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (drugi odstavek izreka). Z navedeno odločbo je inšpektor Občinskega inšpektorata Mestne občine Novo mesto tožeči stranki pod grožnjo izvršbe naložil, da mora v roku pet dni po prejemu odločbe odstraniti vseh 119 obvestilnih mest za oglaševanje z drogov javne razsvetljave v Mestni občini Novo mesto. Pritožbo tožeče stranke zoper prvostopno inšpekcijsko odločbo je župan Mestne občine Novo mesto zavrnil z odločbo, št. 0611-51/2011 (1417) z dne 19. 7. 2011. 2. Tožeča stranka v pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter ugodi tožbi tako, da odpravi odločbo Mestne občine Novo mesto z dne 14. 4. 2011 oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne Upravnemu sodišču RS v novo odločanje. Prijavlja stroške pritožbenega postopka. Pritožba, ki jo je vložila tožeča stranka v upravnem postopku, ni bila vložena prepozno kot navaja sodišče v izpodbijanem sklepu. Odločba organa prve stopnje je bila tožeči stranki puščena v predalčniku, obvestila o poskusu predhodne vročitve pa ni nikoli dobila v predalčniku. Tožeča stranka se je ravnala po pravnem pouku v odločbi in zato je pritožbo vložila pravočasno. To je ugotovil tudi župan kot pritožbeni organ, pred njim pa že organ prve stopnje, ki je navedel, da pošilja dovoljeno in pravočasno pritožbo v reševanje županu. Župan je pritožbo sicer zavrnil, vendar pa je o pritožbi odločil vsebinsko.

K I. točki izreka:

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po določbi prvega odstavka 6. člena ZUS-1, na katerega se sklicuje že sodišče prve stopnje, upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo ali drugo redno pravno sredstvo zoper izpodbijani upravni akt, te v upravnem postopku ni vložila ali pa jo je vložila prepozno. Zato sodišče tožbo zavrže, če ugotovi, da je bila zoper upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena, ali je bila vložena prepozno (7. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

5. Na navedeni način je sankcionirana opustitev vložitve pritožbe ali drugega rednega pravnega sredstva zoper izpodbijani upravni akt, ali prepozna vložitev takšnega pravnega sredstva. Ta procesna predpostavka seveda velja le tedaj, kadar se izpodbijani upravni akt izda v dvostopenjskem postopku. Če stranka zamudi rok za pritožbo v upravnem postopku, pritožbo s sklepom zavrže že prvostopni organ kot prepozno (drugi odstavek 240. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – v nadaljevanju ZUP), ali pa jo zavrže drugostopenjski organ, prav tako s sklepom kot prepozno (prvi odstavek 246. člena ZUP), če tega ne stori že prvostopenjski organ. V takem primeru je upravni spor dopusten le zoper akt o zavrženju pritožbe, ne pa zoper akt, s katerim je bilo odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke. To pa tudi pomeni, da ni dopustna vsebinska presoja zakonitosti izpodbijanega upravnega akta niti pred drugostopenjskim organom niti pred sodiščem. Temu sledita tudi določbi prvega odstavka 6. člena ZUS-1 in posledično 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. 6. Zaradi navedenega je Vrhovno sodišče na podlagi podatkov v upravnih spisih presodilo, ali je bila pritožba tožeče stranke res vložena prepozno, kot to navaja tožena stranka. Kot je pravilno presodilo že sodišče prve stopnje, je iz podatkov spisa (obvestilo pošte) razvidno, da je bila tožeči stranki poskušana vročitev izpodbijane odločbe dne 18. 4. 2011 in je rok za fikcijo vročitve potekel 3. 5. 2011. Dne 4. 5. 2011 je začel teči 15-dnevni pritožbeni rok, ki se je iztekel 18. 5. 2011. Ker je tožeča stranka nesporno vložila pritožbo 19. 5. 2011, je bila ta vložena po izteku pritožbenega roka in je zato prepozna. Zato je po presoji Vrhovnega sodišča sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da so bili izpolnjeni pogoji za zavrženje tožbe po določbi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. 7. Upravna organa sta napravila napako v upravnem postopku, ko nista zavrgla prepozno vložene pritožbe, pač pa je župan kot drugostopenjski organ o prepozno vloženi pritožbi odločil vsebinsko. Ta županova vsebinska odločitev pa na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča ne more vplivati, saj mora sodišče na razloge iz prvega odstavka 36. člena ZUS-1 paziti že po uradni dolžnosti, in sicer ves čas postopka, torej tudi v pritožbenem postopku (prvi odstavek 78. člena ZUS-1).

8. Vrhovno sodišče je pritožbo zoper izpodbijani sklep zavrnilo na podlagi določbe 76. člena ZUS-1 v zvezi z določbo 82. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

9. Ker je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo tožeče stranke, je na podlagi določbe prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 22. členom ZUS-1 odločilo, da tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.