Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo glede odločitve o neutemeljenosti zahtevka za plačilo pogodbene kazni zaradi kršitve konkurenčne klavzule.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo glede odločitve o neutemeljenosti zahtevka za plačilo pogodbene kazni zaradi kršitve konkurenčne klavzule.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za plačilo 24.427,30 EUR iz naslova pogodbene kazni. Ta je bila določena v določbi o konkurenčni klavzuli v točki XIII. pogodbe o zaposlitvi z dne 21. 9. 2006 za določene primere prenehanja delovnega razmerja in morebitno opravljanje dela ali dejavnosti bivšega zaposlenega na konkurenčnem področju. Tožencu je prenehalo delovno razmerje po lastni volji zaradi njegove odpovedi, po njej pa se je zaposlil pri drugi zavarovalnici, ki opravlja enako dejavnost kot tožeča stranka. Sodišče prve stopnje je presodilo, da tožeča stranka ni upravičena do pogodbene kazni, ker ni dokazala, da je tožencu plačevala nadomestilo zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule. V pogodbi tudi ni bilo določeno, da lahko toženec po prenehanju delovnega razmerja opravlja drugo primerno delo. Prav tako tožeča stranka ni dokazala, da je toženec pri novem delodajalcu uporabil poslovno znanje in zveze, ki jih je pridobil pri tožeči stranki.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke. Svoje odločitev je materialnopravno utemeljilo na razlogu, da tožeča stranka ni dokazala izrabe znanja ali povezav, ki jih je toženec pridobil pri tožeči stranki.

3. Tožeča stranka je vložila predlog za dopustitev revizije. V njem navaja, da je pomembno pravno vprašanje, ali bi se moralo določbo o generalni klavzuli iz pogodbe o zaposlitvi razlagati tako, da pogodbeno izrecno določeno konkurenčno ravnanje bivšega zaposlenega samo po sebi zadostuje za ugotovitev kršitve konkurenčne klavzule. Po taki razlagi zadostuje ugotovitev o kršitvi izrecno določene prepovedi, ne da bi se še posebej preverjalo izpolnjevanje pogojev iz generalne klavzule. Izpostavlja vprašanje, ali ne zadostuje, da delodajalec dokaže prehod delavca k nedvomno konkurenčnemu podjetju, ne da bi moral še dokazovati dejanski prehod strank oziroma uporabe znanj, pridobljenih pri bivšem delodajalcu. Obstoji nasprotna praksa višjega sodišča (zadeve Pdp 161/2010, Pdp 147/2012, Pdp 160/2012 in Pdp 265/2013), po kateri delodajalcu ni treba dokazati dejanskega koriščenja poslovnih zvez in znanj, temveč za utemeljenost zahtevka zadostuje sama možnost konkurenčnega ogrožanja. Tudi iz prakse Vrhovnega sodišča izhaja, da zadošča golo dejstvo konkuriranja in da dejanskega nastanka škode ni treba dokazati (zadeve VIII Ips 374/2006, VIII Ips 245/2007 in VIII Ips 211/2009).

4. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena ZPP, zato je revizijo dopustilo v tako začrtanem obsegu (tretji odstavek 367c. člena ZPP).