Jedro

V obsegu, v katerem so podane zakonske predpostavke, je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja zadostne obrazloženosti stališča, da tožnica, ki zatrjuje, da je postala lastnica sporne nepremičnine na podlagi pogodbe o prodaji stečajnega dolžnika, ki je bil pred tem zemljiškoknjižni lastnik te nepremičnine, kljub vknjižbi ni lastnica, ker se z nakupom stečajnega dolžnika pridobi le lastništvo poslovnega deleža.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku za takojšnjo in bodočo opustitev poseganja v lastninsko pravico tožnice na parc. št. 440/27, vl. št. 2483, k.o. ..., s parkiranjem vozil ali s postavljanjem drugih premičnih stvari pred kovinsko zapornico, postavljeno pred parkirnimi mesti na navedeni nepremičnini levo od uvoza s C., kolikor s tem onemogoča uvoz na ali izvoz s parkirišča na navedeni nepremičnini, zavrnilo pa zahtevek za prepoved drugih posegov v tožničino lastninsko pravico na navedeni nepremičnini.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo (zoper zavrnilni del) zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Drugače kot sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da tožnica s svojimi navedbami ni dokazala, da je lastnica sporne nepremičnine. Trdila je namreč, da je nepremičnino pridobila s tem, ko je v stečajnem postopku kupila M. d.o.o. kot pravno osebo, s takim nakupom pa ni pridobila lastninske pravice na posameznih stvareh stečajnega dolžnika, marveč je pridobila lastništvo poslovnega deleža stečajnega dolžnika (sklicuje se na sodbo Vrhovnega sodišča III Ips 77/96 in sodbo Višjega sodišča v Ljubljani III Cpg 123/2000). Tožnica je torej sama ponudila trditve, ki izpodbijajo domnevo vknjižene lastninske pravice. Ker ni ponudila drugih trditev, ki bi utemeljevali njene navedbe o obstoju lastninske pravice glede sporne nepremičnine, je zahtevek že iz tega razloga neutemeljen.

3. Tožnica je v predlogu za dopustitev revizije navedla, da je dokazovala lastništvo nepremičnine z zemljiškoknjižnim izpiskom, to domnevo pa je mogoče izpodbiti le s pravnomočno sodbo. Meni, da je z izročitvijo pravne osebe M. d.o.o. v stečajnem postopku postala lastnica sporne nepremičnine, katere lastnik je bil prej stečajni dolžnik. Pogodbo o prodaji stečajnega dolžnika kot pravne osebe je sklenila v dobri veri, da s tem kupuje pravno osebo M. d.o.o. – v stečaju, skupaj s celotnim premoženjem prodanega stečajnega dolžnika, tj. vključno s sporno nepremičnino in drugimi nepremičninami, vknjiženimi v vl. št. 2483, k.o. ... Na podlagi tega je bila tudi izvedena vknjižba v zemljiško knjigo. Stališče sodišča, da tožnica kljub vknjižbi ni lastnica, ni obrazloženo. Zaradi zavzetega stališča pritožbeno sodišče ni odgovorilo na pritožbene navedbe.

4. Predlog je utemeljen.

5. Glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, so pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni. V tem obsegu je zato Vrhovno sodišče revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).