Jedro

Solidarnost upnikov se ne domneva. Ker dogovor o solidarnosti ni bil zatrjevan, v zakonu pa tudi ni podlage za solidarnost tožnikov, gre za deljivo terjatev. Vsak tožnik lahko tako zahteva le polovico zneska, ki pa ne presega praga dovoljenosti revizije.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sta toženi stranki dolžni solidarno plačati tožeči stranki 264.125 SIT (sedaj 1.102,17 EUR) odškodnine za premoženjsko škodo, ki jima je nastala na stanovanjski hiši, katere solastnici sta, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Višji tožbeni zahtevek, to je do vtoževanih 1,487.800 SIT (sedaj 6.208,48 EUR) je zavrnilo. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2. Tožeča stranka je zoper zavrnilni del sodbe sodišča druge stopnje (za znesek 1,223.675 SIT oziroma 5.106,31 EUR) vložila revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da se v zavrnilnem delu sodbi sodišča prve in druge stopnje razveljavita in se zadeva vrne v ponovno sojenje sodišču prve stopnje.

3. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/07- ZPP-UPB3, v nadaljevanju ZPP) vročena prvo in drugo toženi stranki, ki nanjo nista odgovorili, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

4. Revizija ni dovoljena.

5. Skladno z drugim odstavkom 367. člena ZPP je revizija v premoženjskih sporih dovoljena le, če vrednost revizijsko izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.127,93 EUR. Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP). Po ustaljenem stališču sodne prakse se morajo enaki procesni položaji obravnavati enako in je zato treba pravilo o ločenem upoštevanju vrednosti tožbenih zahtevkov na pasivni strani upoštevati tudi za sosporništvo na aktivni strani (prim. II ips 345/2002, II Ips 116/2003, II Ips 230/2005, II Ips 540/2008 in druge).

6. V tej zadevi sta udeleženi dve tožeči stranki, ki sta od toženih strank vtoževali solidarno plačilo odškodnine, pri tem pa nista opredelili, ali je njuna terjatev solidarna. Solidarnost upnikov se ne domneva. Kadar je na upniški strani več oseb, so po 425. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (Ur. l. SFRJ, št. 29/78 in naslednji, v nadaljevanju ZOR) solidarne le, če je solidarnost dogovorjena ali z zakonom določena. V tej zadevi tak dogovor ni bil zatrjevan, v zakonu pa tudi ni podlage za solidarnost na strani tožečih strank. Gre torej za deljivo terjatev, pri kateri se, če ni določena drugačna delitev, terjatev deli na enake dele in lahko vsak upnik zahteva le svoj del terjatve (tretji odstavek 412. člena ZOR).

7. Glede na navedeno bi lahko vsaka tožeča stranka zahtevala le polovico zneska, za katerega jima je bil tožbeni zahtevek pravnomočno zavrnjen. Revizijsko relevantna vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe za vsako tožečo stranko tako znaša 611.837,50 SIT oz. 2.553,15 EUR in zato ni presežen prag dovoljenosti revizije.

8. Revizijsko sodišče je na podlagi 377. člena ZPP nedovoljeno revizijo zavrglo in s tem tudi priglašene revizijske stroške.