Jedro

Tožnik je vložil zahtevo za priznanje pravice do varstvenega dodatka v roku 6 mesecev od dneva vročitve odločbe o pravici do pokojnine, zaradi česar mu gre zahtevana pravica kot uživalcu pokojnine od dneva pridobitve pravice do pokojnine (od 22. 2. 2007) dalje, in ne šele od 1. 2. 2008, ko je začel veljati ZVarDod.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi: „Odločba toženca št. ... z dne 19. 11. 2008 se odpravi, odločba toženčeve Območne enote ... št. ... z dne 22. 5. 2008 pa se v izreku delno spremeni tako, da se datum 1. 12. 2008 nadomesti z 22. 2. 2007. Toženec je dolžan tožniku povrniti stroške postopka v znesku 330,48 EUR v roku 8 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila“

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek, da se toženčevi odločbi št. ... z dne 22. 5. 2008 in št. ... z dne 19. 11. 2008 odpravita in spremenita tako, da je tožnik kot uživalec pokojnine upravičen do varstvenega dodatka v višini 101,63 EUR na mesec od dne 22. 2. 2007 dalje, s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti vsakokratnega mesečnega zneska dalje do plačila, kot zavrnilo zahtevek, da je toženec dolžan tožniku povrniti stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka paricijskega roka dalje do plačila, vse v 8 dneh pod izvršbo.

Tožnik se je pritožil zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov po določbi 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in spremembe), ki se v skladu z določbo 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS št. 2/04) uporablja tudi v sporih pred socialnim sodiščem. Navaja, da je Slovenija socialna in pravna država, kjer smo pred zakonom vsi enaki, pri čemer so vsakemu državljanu zagotovljene enake človeške pravice in temeljne svoboščine na podlagi ustave. Zakoni in drugi predpisi ali splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Pravico do pokojnine je pridobil z dnem 22. 2. 2007. Iz tega razloga je od tega datuma dalje upravičen tudi do varstvenega dodatka. Postopek uveljavljanja pravice do pokojnine se je začel po starih predpisih, zaradi česar se ga ne more obravnavati po novem. Iz teh razlogov je prikrajšan pri pravici do varstvenega dodatka. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da njegovim zahtevkom v celoti ugodi oz. podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Toženec v odgovoru na pritožbo navaja, da je sodišče prve stopnje pravilno razsodilo. Navaja, da je tožnik vložil prošnjo za priznanje pravice do varstvenega dodatka dne 1. 4. 2008, zaradi česar je podana pravna podlaga za odločanje v določbah Zakona o varstvenem dodatku (ZVarDod, Ur. l. RS, št. 10/2008) in ne na kakšnem drugem predhodno veljavnem predpisu. Pravica do varstvenega dodatka se lahko prizna tožniku le od začetka veljavnosti ZVarDod, to je od 1. 2. 2008 dalje. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče zavrne tožnikovo pritožbo in v celoti potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v mejah pritožbenega izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava (2. odstavek 350. člena ZPP). Po takšnem preizkusu izpodbijane sodbe ni ugotovilo nobenih bistvenih postopkovnih kršitev (pritožba se tudi na njih zgolj pavšalno sklicuje), na katere je moralo paziti po uradni dolžnosti. Vendar pa je pritožbeno sodišče po vsebinskem preizkusu sodbe ugotovilo, da je sodišče prve stopnje z odločitvijo o zavrnitvi zahtevkov izhajalo iz zmotne materialno pravne podlage, kar pritožbeno sodišče utemeljuje z naslednjimi dejanskimi in pravnimi razlogi.

Iz podatkov v upravnem spisu je razvidno, da je bila tožniku priznana pravica invalidske pokojnine od dne 22. 2. 2007 dalje po odločbi toženca št. ... z dne 22. 2. 2008, ki jo je tožnik prejel dne 5. 3. 2008. Tožnik je dne 1. 4. 2008 zahteval pri tožencu pravico do varstvenega dodatka, ki mu je bil priznan od dne 1. 2. 2008 dalje v znesku 101,63 EUR na mesec na podlagi izpodbijanih odločb z dne 22. 5. 2008 oz. 19. 11. 2008. Toženec je pri sprejemu takšne odločitve izhajal iz določbe 14. člena ZVarDod, ki predpisuje pridobitev pravice do varstvenega dodatka v zvezi s predhodnimi in končnimi določbami od 22. - 27. členov ZVarDod. Sodišče prve stopnje je preizkusilo takšno toženčevo odločitev in ugotovilo, da je pravilna, in sicer, da je tožnik upravičen do varstvenega dodatka od dne 1. 2. 2008 dalje, ko je začel veljati ZVarDod. Vendar se pritožbeno sodišče s sprejetimi materialnopravnimi razlogi v izpodbijani sodbi ne strinja.

Nesporno je, da je tožnik uživalec pravice do invalidske pokojnine od 22. 2. 2007 dalje, ta čas pa sovpada z veljavnostjo določbe 168. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in spremembe). Po navedeni zakonski določbi gre uživalcu pokojnine pravica do varstvenega dodatka od dneva pridobitve pravice do pokojnine, če vloži zahtevo za njegovo priznanje v 6 mesecih od dneva vročitve odločbe o pravici do pokojnine. Če vloži uživalec zahtevo po preteku navedenega roka ali pa šele med uživanjem pokojnine izpolni pogoje za pridobitev pravice do varstvenega dodatka, mu gre pravica do varstvenega dodatka od dneva izpolnitve pogojev, vendar največ za 6 mesecev nazaj od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve. Enako dikcijo vsebuje tudi določba 14. člena ZVarDod.

V skladu s takšno zakonsko ureditvijo je odvisna sočasna pridobitev pravice do pokojnine in varstvenega dodatka od izpolnjevanja pogojev za pridobitev te pravice in datuma vložitve zahteve z njeno priznanje. V konkretnem primeru je tožnik vložil zahtevo za priznanje pravice do varstvenega dodatka dne 1. 4. 2008, to je v roku 6 mesecev od dneva vročitve odločbe o pravici do pokojnine, zaradi česar mu gre zahtevana pravica kot uživalcu pokojnine od dneva pridobitve pravice do pokojnine, to je od 22. 2. 2007 dalje, in ne od 1. 2. 2008 dalje (veljavnost ZVarDod), kot je to napačno odločil toženec oz. je takšno odločitev zmotno sprejelo sodišče prve stopnje.

Zato je pritožbeno sodišče ugodilo tožnikovi pritožbi in v skladu z določbo 5. točke 358. člena spremenilo odločitev v izpodbijani sodbi tako, da je odpravilo toženčevo dokončno odločbo z dne 19. 11. 2008, pri čemer je spremenilo toženčevo prvostopenjsko odločbo z dne 22. 5. 2008 tako, da je datum 1. 2. 2008 nadomestilo z 22. 2. 2007, kot je to razvidno iz izreka te sodbe.

Ker je tožnik s svojimi zahtevki uspel, je upravičen do povrnitve stroškov, ki jih je imel z zastopanjem po pooblaščencu v postopku pred sodiščem prve stopnje. Pritožbeno sodišče mu je priznalo za pripravljalno vlogo in za zastopanje po pooblaščencu na naroku glavne obravnave dvakrat po 300 točk, to je skupaj 600 točk (ne pa tudi ostalih predlaganih stroškov, ki niso v skladu z veljavno Odvetniško tarifo), kar skupaj ob veljavnosti odvetniške točke 0,459 EUR in 20 % DDV znaša 330,48 EUR, ter takšne stroške naložilo v plačilo tožencu, kot je tudi to razvidno iz izreka te sodbe (2. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 155. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče o stroških vložene pritožbe ni odločilo, ker jih pritožnik ni priglasil.