Jedro

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja pravilne uporabe določbe četrtega odstavka 168. člena OZ.

Izrek

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja pravilne uporabe določbe četrtega odstavka 168. člena OZ.

Obrazložitev

1. Tožnik je zahteval sodno varstvo zaradi kršitve materialnih avtorskih upravičenj na fotografijah njegove poroke (prepovedni, vrnitveni in odstranitveni zahtevek, zahtevek za uničenje predmetov kršitve, povrnitev premoženjske škode in plačilo civilne kazni). Sodišče prve stopnje je toženki prepovedalo reproduciranje, dajanje na voljo javnosti in vsakršno drugo obliko uporabe fotografij tožnikove poroke (I. točka izreka) in ji naložilo plačilo odškodnine v znesku 230,00 EUR in civilne kazni v znesku 460,00 EUR, oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. in III. točka izreka). Sicer je tožbeni zahtevek zavrnilo (IV. točka izreka) in odločilo še o pravdnih stroških (V. točka izreka). Med drugim je pojasnilo, da je premoženjsko škodo prisodilo v višini običajnega honorarja za fotografije (drugi odstavek 168. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, v nadaljevanju ZASP) in ni sledilo njihovi subjektivni vrednosti („desetkratnik običajne vrednosti“), saj ni šlo za uničenje oziroma poškodovanje fotografij, s katerimi tožnik še razpolaga (četrti odstavek 168. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Civilno kazen je omejilo na dvakratnik običajnega honorarja (tretji odstavek 168. člena ZASP).

2. Sodišče druge stopnje je s sodbo in sklepom pritožbo tožnika zoper II. in III. točko izreka zavrglo, sicer pa jo je zavrnilo in prvostopenjsko sodbo v IV. in V. točki izreka potrdilo ter odločilo, da stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka. Pritrdilo je stališču, da je izvedensko mnenje glede vrednosti spornih fotografij ustrezno in da postavitev novega izvedenca ni bila potrebna. Strinjalo se je tudi, da konkretni poseg v materialna avtorska upravičenja (objava fotografij brez dovoljenja) ne pomeni uničenja ali poškodovanja stvari, ki bi utemeljevalo odmero odškodnine glede na subjektivno vrednost. Nasprotno stališče presega jezikovni okvir določbe četrtega odstavka 168. člena OZ, ki je izjema od splošnega pravila. Dodalo je, da je tehnologija že v času sprejemanja OZ dopuščala kršitve avtorskih pravic z objavo fotografij, zato ni sprejelo pritožnikovega stališča, da zakonodajalec konkretnega načina kršitve ni mogel predvideti.

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Vztraja, da je šlo v konkretnem primeru za uničenje oziroma poškodovanje stvari, ki utemeljuje odmero odškodnine za premoženjsko škodo glede na subjektivno vrednost (praetium affectionis, četrti odstavek 168. člena OZ); nasprotna razlaga sodišč nižjih stopenj je pretirano toga, prakse revizijskega sodišča o tem vprašanju pa ni. Toženka je vedela, da imajo objavljene fotografije posebno vrednost za tožnika. Ponavlja svoje prepričanje, da je zapis v obravnavani zakonski določbi neroden, saj zakonodajalec ni mogel predvideti kršitev, zaradi katerih stvar sicer ni uničena, temveč se odražajo v poškodovanju pravic imetnika. Tudi nekdaj togo stališče Evropskega sodišča za človekove pravice se glede tega vprašanja spreminja, saj dopušča višjo odškodnino na podlagi posebnih okoliščin. Nadalje opozarja, da je bil napačno zavrnjen njegov predlog za postavitev novega izvedenca. Predlagatelj ni našel sodne prakse revizijskega sodišča, ki bi odgovorila na vprašanje, kdaj je dokazni predlog za postavitev novega izvedenca utemeljen, ob izkazani predpostavki, da je bilo izvedensko mnenje v konkretni zadevi pomanjkljivo, česar izvedenka ni odpravila. Vrhovno sodišče je doslej (večkrat) obravnavalo le primere, ko je bil nov izvedenec predlagan zaradi nestrinjanja z vsebino prejšnjega mnenja, v konkretnem primeru pa gre za vprašanje minimalnih standardov skladnosti, jasnosti in strokovnosti mnenja (tretji odstavek 254. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Teh lastnosti izvedensko mnenje ni imelo, saj izvedenka ni navedla podlage oziroma virov, na katerih temelji, sodišči nižjih stopenj pa se z navedeno pomanjkljivostjo nista strinjali, ker da je izvedenka izkušena. S tem sta tožniku onemogočili pravico do izjave. Tožnik je izvedensko mnenje grajal, ker mu izvedenka ni razkrila, ali je pri ugotavljanju odkupne cene fotografij uporabila izključno podatke družbe Ž., d. o. o., ali še kakšnega drugega podjetja. Med drugim je sicer navedla, da je določene podatke pridobila od profesionalnih fotografov, ni pa povedala, od katerih. O resničnosti njenih navedb se zato ni mogoče prepričati.

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Revizijsko sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena ZPP podani glede pravnega vprašanja, oblikovanega v izreku sklepa, zato je v tem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367c. člena ZPP).