Jedro

Določba prvega odstavka 41. člena ZPP velja le za objektivno kumulacijo zahtevkov in je ni mogoče uporabiti pri subjektivni kumulaciji tožbenih zahtevkov v primerih navadnega sosporništva. V tako ureditev subjektivne kumulacije novi peti odstavek 367. člena ZPP ne posega.

Navedba nediferencirane vrednosti spornega predmeta ima po ustaljeni praksi tega sodišča enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta, torej nedovoljenost revizije (pravno mnenje Občne seje VS RS s 16. 12. 1992, II Ips 906/2006 in mnoge druge odločbe).

Izrek

Revizija se zavrže. Tožeča stranka mora v 15 dneh od prejema tega sklepa povrniti toženi stranki 1.679,94 EUR stroškov revizijskega odgovora.

Obrazložitev

1. Tožnice so bile lastnice vsaka svojih nepremičnin, vpisanih v različnih vložnih številkah, ki so jih vsaka s posebno pogodbo ali pogodbami prodale kupcu L. d. o. o. Ta jih je kasneje prodal toženki s pogodbo z 20. 11. 2007. Toženka je zaradi večkratnega zaporednega prenosa lastninske pravice na podlagi drugega odstavka 150. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) svojemu zemljiškoknjižnemu predlogu priložila vse potrebne listine in se 3. 12. 2007 vpisala kot imetnica lastninske pravice v zemljiško knjigo. Tožnice zatrjujejo, da so njihove prodajne pogodbe razvezane na podlagi samega zakona, ker njihov kupec, kljub danemu dodatnemu roku, ni plačal celotne kupnine. Zato proti toženki, kot nadaljnjemu vpisanemu kupcu, vlagajo izbrisno tožbo. Toženka je z nasprotno tožbo od tožnic zahtevala plačilo odškodnine. Sodišče prve stopnje je z delno sodbo zavrnilo tožbene zahtevke vseh treh tožnic, ker je presodilo, da je bila toženka dobroverni pridobitelj, proti takemu pa izbrisna tožba ni dovoljena.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnic in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. Tožnice v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavljajo revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlagajo ugoditev reviziji, razveljavitev izpodbijane sodbe in ugoditev tožbenemu zahtevku.

4. Revizija je bila vročena toženki, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Tožnice so formalne (navadne) sospornice v smislu 2. točke prvega odstavka 181. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj je vsaka od njih sklenila posebno pogodbo o prodaji svoje nepremičnine, vsaka uveljavlja svoj tožbeni zahtevek, tudi odločitev o sporu vsake od tožnic je lahko drugačna. V takem primeru se po določbi drugega odstavka 41. člena ZPP dovoljenost revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka in ne po seštevku vrednosti vseh zahtevkov. Določba prvega odstavka 41. člena ZPP velja le za objektivno kumulacijo zahtevkov in je ni mogoče uporabiti pri subjektivni kumulaciji tožbenih zahtevkov v primerih navadnega sosporništva. V tako ureditev subjektivne kumulacije novi peti odstavek 367. člena ZPP ne posega. Pri sosporništvu gre za združitev več pravd v skupni postopek, vendar procesno pravna razmerja, kljub skupnemu razpravljanju in odločanju, ohranijo vsako svojo identiteto. Še naprej jih obstaja toliko, kolikor je oseb na eni pravdni strani. Vsak sospornik vodi svojo pravdo samostojno. Pravica do revizije ne more biti pridobljena samo zato, ker so tožniki toženca tožili skupaj z eno tožbo oziroma ker je tožnik tožil vse tožence skupaj z eno tožbo (več v II DoR 245/2009 s 3. 3. 2011).

7. Kadar gre za nedenarne tožbene zahtevke in je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, mora tožnik v skladu z drugim odstavkom 180. člena ZPP že v tožbi navesti vrednost spornega predmeta. Tožnice so v tožbi vrednost spornega predmeta opredelile z zneskom 3,000.000 EUR. Kljub trem samostojnim tožbenim zahtevkom navadnih sospornic so torej navedle le eno, skupno in nediferencirano vrednost spornih predmetov. Taka navedba vrednosti spornega predmeta ima po ustaljeni sodni praksi tega sodišča enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta, torej nedovoljenost revizije (pravno mnenje Občne seje VS RS s 16. 12. 1992, II Ips 906/2006 in mnoge druge odločbe).

8. Revizijsko sodišče je zato na podlagi 377. člena ZPP zavrglo nedovoljeno revizijo tožnic skupaj z njihovimi priglašenimi revizijskimi stroški, o toženkinih revizijskih stroških pa je odločilo na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in Odvetniške tarife.