Jedro

Po 1. odst. 69. člena KZ se smejo predmeti, ki so bili uporabljeni pri kaznivem dejanju in so last obdolženca, odvzeti le, če sodišče ugotovi, da obstaja nevarnost, da bi bil predmet ponovno uporabljen za kaznivo dejanje.

Izrek

Pritožbi zagovornika obdolženega T. B. se deloma ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o varnostnem ukrepu spremeni tako, da se ta ukrep ne izreče, v preostalem pa se pritožba zavrne kot neutemeljena in se izpodbijana sodba v nespremenjenih delih potrdi.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 1. odst. 145. čl. KZ, mu izreklo pogojno obsodbo in v njej določilo kazen dveh mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Obdolžencu je na podlagi 1. in 2. odst. 69. čl. KZ odvzelo zaseženi kuhinjski nož sekač, plačila stroškov kazenskega postopka ga je oprostilo.

Proti tej sodbi je obdolženčev zagovornik po uradni dolžnosti vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagal, da se izpodbijana sodba "razveljavi in obtoženca oprosti obtožbe", podrejeno pa, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek in odločanje. Zagovornik je v pritožbi tudi predlagal, da se obdolženca in zagovornika povabi na sejo senata.

Seja senata pritožbenega sodišča je bila opravljena brez navzočnosti obdolženca in njegovega zagovornika, ki sta sicer zahtevala, da se ju o seji obvesti, saj je senat spoznal, da bi bila njuna navzočnost koristna za razjasnitev stvari (1. odst. 445. čl. ZKP).

Pritožba je delno utemeljena.

Po preizkusu izpodbijane sodbe in pritožbenih navedb zagovornika, ki predvsem sodišču očita, da svojo odločitev neutemeljeno oprlo "na izmišljeno" izpovedbo A. A., ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi izpovedbe oškodovanke A. A. podatka, da je oškodovanka takoj prijavila dogodek policiji in da je policija zaradi tega opravila intervencijo ter da je oškodovanka o grožnjah takoj telefonično obvestila tudi svojega partnerja R. M., kar je ta tudi potrdil, utemeljeno sledilo izpovedbi oškodovanke in njeno izpovedbo ocenilo kot prepričljivo. Povsem neutemeljene so pritožbene navedbe, da je izpovedba oškodovanke izmišljena, ker nož, s katerim naj bi obdolženec ogrožal A. A., ni bil izročen policistu ob prvem prihodu. Oškodovanka in njena mama sta se namreč takoj po dogodku odpeljali na policijo, kot je to izhajalo iz izpovedbe A. A. in poročila policijske postaje. A. A. pa se istega dne sploh ni vrnila do stanovanjske hiše V.. Zato dejstvo, da je nož izročila policistu naslednji dan, njene izpovedbe ne more izpodbiti. Nenazadnje je oškodovanka izpovedala, da je nož sekač v roki videla le ona, zato je povsem sprejemljivo, da je prav ta nož, ki ga je videla v obdolženčevi roki prejšnji dan, policistu izročila potem, ko je ta nož našla v kuhinji. O katerem odločilnem dejstvu pa naj bi izpovedal policist, ki je bil angažiran v postopku, pa pritožnik v pritožbi sploh ne pove, zato je neutemeljena njegova pritožbena navedba, da je bila obdolžencu kršena pravica obrambe, ker sodišče policista ni zaslišalo. Takšnega dokaznega predloga v tej smeri pa obramba v postopku tudi ni podala. Vsebina same prijave iz podatkov iz spisa ni razvidno, je pa oškodovanka že ob podaji predloga za pregon nedvomno navedla, da je bil pri grožnjah uporabljen tudi nož. Pritožbeno sodišče zavrača kot neutemeljena pritožbena nakazovanja, da naj bi obdolženec s svojim ravnanjem le kršil javni red in mir, saj grožnje "ubil te bom" podkrepljene z nožem - sekačem v roki, nedvomno predstavljajo resno grožnjo. Posledica kaznivega dejanja ogrožanja varnosti pa je občutek osebne ogroženosti, zato je nerazumljivo pritožbeno navajanje, da obdolženec s svojim ravnanjem ni prizadel telesne ali duševne celovitosti oškodovanke, da se oškodovanke ni dotaknil, da ni uporabil sile zoper njo in da oškodovanka ni poiskala zdravniške pomoči. Ravnanje obdolženca, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je bilo naklepno, saj drugačen zaključek glede na njegovo dokazano ravnanje upoštevajoč tudi odnos do oškodovanke enostavno ni možen. Ostale navedbe v zvezi z oceno dokazov in sicer poročila CSD, ocena izpovedbe priče Š. V., ki ob dogodku sploh ni bila navzoča, prav tako zapuščinski postopek po materi, pa se ne nanaša na ugotovljena odločilna dejstva, zato se pritožbeno sodišče do njih ni opredeljevalo. Izrečeno kazensko sankcijo je pritožbeno sodišče preizkušala po uradni dolžnosti po čl. 386 ZKP, saj pritožnik kljub temu, da je ta pritožbeni razlog uveljavljal, le-tega ni obrazložil, je pa sodbo izpodbijal zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbeno sodišče ob preizkusu ugotavlja, da je bila obdolžencu izrečena primerna kazenska sankcija - pogojna obsodba, tudi določena kazen zapora in preizkusna doba, sta ustrezni teži kaznivega dejanja, stopnji obdolženčeve kazenske odgovornosti in ostalim pravilno ugotovljenim okoliščinam sodišča prve stopnje.

Utemeljena pa je le pritožba v delu, ko pritožnik izpodbija izrečen varnostni ukrep odvzema predmeta. Nedvomno je bilo dokazano, da je bil nož-sekač uporabljen pri kaznivem dejanju. Zakon v 69. členu predpisuje, da se smejo predmeti, ki so bili uporabljeni pri kaznivem dejanju in so last obdolženca, odvzeti, da pa je odvzem teh predmetov dopusten le, če bi sodišče ugotovilo, da je nevarno, da bi bil uporabljen za kaznivo dejanje; če predmet ni obdolženčeva last, pa le, če to zahtevajo koristi splošne varnosti ali razloge morale. V posebnih primerih pa je predpisan poseben odvzem predmetov. Ker je sodišče štelo, da nož ni obdolženčeva last, ga je odvzelo iz razlogov morale. Te svoje odločitve pa sploh ni obrazložilo, tako da sploh ni mogoče preizkusiti, kateri so tisti razlogi morale, ki so narekovali odvzem noža. Zato je pritožbeno sodišče v korist obdolženca odločilo, da se ta varnostni ukrep ne izreče. Ker izpodbijana sodba nima kršitev določb kazenskega postopka in ostalih kršitev kazenskega zakona na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti in ker pritožbeni razlogi, ki jih je navajal pritožnik niso utemeljeni (razen glede izreka varnostnega ukrepa), je pritožbeno sodišče v preostalem pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.