Jedro

Revident mora konkretno in natančno navesti pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve. Navesti mora tudi pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo so revidenti po odvetniku dne 1. 10. 2009 vložili revizijo. Glede dovoljenosti navajajo, da gre v zadevi za pomembno pravno vprašanje. Priglašajo stroške postopka.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revidenti izpodbijajo z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo njihovo tožbo zoper odločbo Upravne enote Radovljica z dne 9. 6. 2008. Tožena stranka je z odločbo z dne 14. 10. 2008, dopolnila izrek odločbe prvostopenjskega organa v njegovi 3. in 5. točki ter zavrnila pritožbo revidentov. Prvostopenjski upravni organ je z navedeno odločbo med drugim zavrnil zahtevo pravne naslednice A.A. za denacionalizacijo nepremičnin parc. št. ... k.o. ..., ker je ugotovil, da so bile navedene nepremičnine, podržavljene na podlagi Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, ob podržavljenju last C.C. in D.D. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pa je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju, pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno.

6. Glede dovoljenosti revizije se revidenti sklicujejo na pomembno pravno vprašanje, tega pa ne opredelijo niti ne navedejo pravil, ki naj bi bila prekršena. Navedba revidentov, da je pomembno pravno vprašanje, kateri predpis se uporablja, po presoji Vrhovnega sodišča ne izpolnjuje prej navedenega standarda, saj revidenti ne povedo, na kateri predpis merijo niti zakaj je vprašanje uporabe predpisa pomembno po vsebini te zadeve. Odločitev sodišča prve stopnje sicer temelji na ugotovitvi upravnih organov, da je bilo sporno premoženje podržavljeno na podlagi Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij (Ur. l. FLRJ, št. 98/46 in 35/48). Prav to pa uveljavlja tudi revizija. Enako neobrazložena je tudi navedba, da je bilo v upravnem postopku že večkrat nasprotujoče odločeno. Če s tem revidenti merijo na drugačno odločitev upravnega organa v ponovljenem postopku v tej zadevi, pa Vrhovno sodišče pojasnjuje, da takšna okoliščina ne predstavlja pogoja za dovoljenost revizije. Glede na navedeno niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 7. Ker revidenti niso izkazali zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 8. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revidenti na podlagi določb prvega odstavka 165. člena ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sami trpijo svoje stroške revizijskega postopka.