Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Presoja izpodbijanega sklepa pomeni presojo zakonitosti vseh že izvedenih dejanj izvršbe v ugotovljeni višini. Tožnica ima pravno zavarovan interes, da v obravnavanem upravnem sporu izpodbija opravljena izvršilna dejanja v višini, ugotovljeni v izpodbijanem upravnem aktu, saj podaja dovoljene ugovore za presojo zakonitosti izvršenih dejanj izvršbe (prenehanje obveznosti, zastaranje).
I. Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani I U 371/2013-7 z dne 22. 5. 2013 se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.
II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo zoper sklep Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Brežice, št. DT 4298-32/2007-6 (0300-04) z dne 12. 1. 2011, s katerim je ta ugotovil višino tožnikovega dolga iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju NUSZ) in stroškov davčne izvršbe po stanju na dan 20. 11. 1997, da je bil ta dolg v celoti plačan in se zato ponovni rubež denarnih sredstev ne opravi. Tožena stranka je tožnikovo pritožbo zoper navedeni prvostopenjski sklep zavrnila s svojo odločbo, št. DT 499-29-173/2011-6 z dne 21. 9. 2012. 2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da tožnica izpodbija sklep, s katerim se zgolj ugotavljajo posamezna dejstva v zadevi davčne izvršbe. Tožnica tako ne izkazuje posega v svojo pravico ali na zakon oprto osebno korist. Izpodbijani sklep po presoji sodišča prve stopnje ne posega v pravni položaj tožnice.
3. Tožnica v pritožbi, ki jo vlaga iz razloga kršitev pravil postopka v upravnem sporu, Vrhovnemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi in odloči o njeni tožbi. Izpodbijani sklep upravnega organa prve stopnje predstavlja pravno podlago za izterjavo davčnih obveznosti iz naslova NUSZ za leti 1995 in 1996, katere nezakonitost zatrjuje. Z izpodbijanim upravnim sklepom je upravni organ prve stopnje dejansko (ponovno) vzpostavil pravno podlago za prisilno izterjavo sicer neupravičeno izterjanih davčnih obveznosti. Izterjava je nezakonita zato, ker dolg sploh ni obstajal. Izpodbijani sklep je ugotovitveni zato, ker so bile obveznosti že prej prisilno izterjane. Zatrjuje pa, da so bile izterjane v previsoki višini. Poleg tega utemeljuje svoj pravni interes v upravnem sporu z navajanjem, da če bi sodišče prve stopnje tožbi ugodilo, bi imela podlago za vložitev zahtevka za vračilo. Ob tem se še sklicuje na 22. člen Ustave RS glede pravice do enakega varstva pravic.
4. Pritožba je utemeljena.
5. V obravnavani zadevi je sporno, ali ima tožnica pravni interes za izpodbijanje sklepa upravnega organa, s katerim je ugotovljena višina dolga po stanju na določen dan in je z njim končan postopek izvršbe.
6. V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). V drugem odstavku 5. člena pa je določeno, da se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Po 6. točki prvega odstavka 36. člena pa sodišče s sklepom zavrže tožbo, če upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. Pri predhodnem preizkusu mora tako sodišče v upravnem sporu med drugim presoditi, ali so glede na navedbe v tožbi in glede na ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku izpolnjene zahtevane procesne predpostavke.
7. Iz obrazložitve izpodbijanega upravnega akta izhaja, da je upravni organ prve stopnje zoper tožnico začel postopek davčne izvršbe na podlagi sklepa z dne 24. 11. 1997. Upravni organ druge stopnje je z odločbo z dne 17. 3. 2003 ugodil pritožbi in zadevo vrnil v ponovni postopek. V ponovnem postopku je upravni organ prve stopnje izdal sklep z dne 20. 3. 2003, ki ga je sodišče prve stopnje s sodbo U 254/2007-15 z dne 10. 7. 2008 odpravilo in vrnilo zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V ponovnem postopku je upravni organ prve stopnje izdal sklep, izpodbijan v tem upravnem sporu. Tožnica v tožbi zatrjuje, da je davčno obveznost plačala že pred izvedeno izvršbo in da so določene obveznosti zastarale že pred začetkom izvršbe.
8. Vrhovno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da izpodbijani akt tožnici ne nalaga izpolnitve nobene obveznosti, saj se je prisilna izpolnitev med postopkom že izvršila. Iz navedenega sklepa izhaja ugotovitev višine davčnega dolga, ki pa glede na potek izvršilnega postopka (vsi sklepi o izvršbi, na podlagi katerih je bila izvedena izvršba, so bili odpravljeni) predstavlja pravno podlago za že opravljena dejanja izvršbe. Presoja izpodbijanega sklepa tako pomeni presojo zakonitosti vseh že izvedenih dejanj izvršbe v ugotovljeni višini. Tožnica ima pravno zavarovan interes, da v obravnavanem upravnem sporu izpodbija opravljena izvršilna dejanja v višini, ugotovljeni v izpodbijanem upravnem aktu, saj podaja dovoljene ugovore za presojo zakonitosti izvršenih dejanj izvršbe (prenehanje obveznosti, zastaranje).
9. Po presoji Vrhovnega sodišča prvostopenjsko sodišče v tem primeru ni imelo podlage za zavrženje tožničine tožbe. Iz obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje namreč izhaja, da pri presoji, ali izpodbijani sklep ne posega v pravni položaj tožnice, ni presojalo izpodbijanega sklepa kot sklepa, s katerim se je izvršilni postopek končal in da tako izpodbijani sklep predstavlja pravno podlago za že izvedena izvršilna dejanja v določeni višini. Brez oprave takšne presoje pa je po mnenju Vrhovnega sodišča odločitev, da tožnica ne izkazuje posega v svojo pravico ali na zakon oprto osebno korist, najmanj preuranjena.
10. Ker je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbo 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, saj se ni izrecno opredelilo do poteka celotnega izvršilnega postopka, je Vrhovno sodišče na podlagi 77. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek. V novem postopku naj sodišče prve stopnje pri ponovnem preizkusu sporne procesne predpostavke upošteva, da čeprav se s sklepom le ugotavlja višina davčnega dolga na določen dan, ta predstavlja pravno podlago za izvedena dejanja izvršbe, katerim tožnica oporeka zakonitost. 11. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.